1. Analiza zagotavljanja kakovosti v proizvodnem procesu : diplomsko deloAlma Memišević, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju se podjetja soočajo s stalnimi izzivi v smislu izboljšanja kakovosti svojih proizvodnih procesov. Temeljni cilj vsakega podjetja je zagotoviti, da so njihovi proizvodi ali storitve izdelani ali opravljeni s
stalno visoko kakovostjo.
Analiza zagotavljanja kakovosti v proizvodnem procesu prikazuje ključno orodje, ki omogoča podjetjem sistematično proučevanje, nadzorovanje in izboljševanje ključnih vidikov proizvodnih postopkov. Ta pristop ne pomaga le preprečevati morebitne napake v proizvodnem ciklu, ampak hkrati omogoča prilagajanje spremembam na
trgu, upoštevanje najnovejše tehnologije in učinkovite odgovore na spreminjajoče se zahteve potrošnikov.
Središče pozornosti pri analizi za zagotavljanje kakovosti zajema natančno spremljanje vsake faze proizvodnje od začetnih surovin do končnega izdelka. Vključuje elemente, kot so kontrola surovin, stalno spremljanje ključnih obratovalnih parametrov, redne laboratorijske analize, skladnost z uveljavljenimi standardi kakovosti in zakonodajo, vzpostavitev sistema sledljivosti ter nenehno izboljševanje
procesov in pristopov, ki pomagajo podjetju izboljšati kakovost na tej stopnji. Ključni elementi, ki zagotavljajo doslednost in varnost proizvodnje, so tudi certifikati kakovosti in usposabljanje zaposlenih. Analiza zagotavljanja kakovosti ni le ukrep za izpolnjevanje standardov, temveč tudi nujen korak za zadovoljevanje pričakovanih kupcev, izgradnjo zaupanja v blagovno znamko in preprečevanje morebitnih težav v proizvodnem procesu.
S poudarkom za preprečevanje napak in stalnih izboljšav je ta analiza ključna za doseganje visokokakovostnih izdelkov in ohranjanje konkurenčnosti na trgu ter ohranjanje tržne konkurenčnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, proizvodni procesi, izboljšanje kakovosti, FMEA analiza, serijska proizvodnja, SWOT analiza
Objavljeno v RUNG: 03.10.2024; Ogledov: 967; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Izraba deponijskega plina za proizvodnjo električne energije z gorivnimi celicamiDrago Papler, Andrej Polak, 2022, strokovni članek Ključne besede: deponijski plin, odlagališča odpadkov, proizvodnja, tehnologija, komunalni odpadki, elektrarne, električna energija, toplota, postopki, stroški
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 765; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Hidroelektrarna Rudno izkorišča vodno energijo potoka ČešnjicaDrago Papler, 2020, strokovni članek Ključne besede: električna energija, proizvodnja, hidrologija, hidroelektrarne, daljnovodi, transformatorske postaje, avtomatizacija, revitalizacija, tehnični podatki, izkoristek, podporna shema
Objavljeno v RUNG: 29.03.2023; Ogledov: 1915; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Hidroelektrarna Sava KranjDrago Papler, 2020, strokovni članek Ključne besede: električna energija, proizvodnja, hidroelektrarne, avtomatizacija, inovacije, čistilni stroji, obnova, transport, jez, hidromehanska oprema, agregati, turbine, generatorji, transformatorji, upravljalni sistemi, center vodenja
Objavljeno v RUNG: 29.03.2023; Ogledov: 2129; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Ekološki učinki obnovljivih proizvodnih virov in razvojni projekti v letu 2019Drago Papler, 2020, strokovni članek Ključne besede: električna energija, proizvodnja, obnovljivi viri, ekologija, okoljski prihranki, hidroelektrarne, sončne elektrarne, kogeneracija, zemeljski plin, lesni plin, kakovost, upravljanje, investicije, raziskave, razvoj
Objavljeno v RUNG: 29.03.2023; Ogledov: 2058; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vpliv vpeljave električne mobilnosti kot primarne oblike transportaJani Pavletič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv morebitne vpeljave e-mobilnosti oziroma e-avtomobilov na družbo kot primarno obliko transporta. Namen raziskave je bil predstaviti trenutno stanje infrastrukture v Sloveniji iz področja električnih polnilnic, zmogljivosti oziroma obremenjenosti električnega omrežja v primeru zamenjave vseh lahkih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem za vozila z električnim pogonom, proizvodnje električne energije glede na primarni energent ter porabe fosilnih goriv za pogon avtomobilov. Prav tako smo za Slovenijo pregledali dostopnost električnih polnilnic, trend električnih polnilnic ter trend električnih vozil. Poleg vpliva na okolje smo raziskovali tudi vpliv vpeljave električnih avtomobilov na družbo. Naredili smo analizo porabe električne energije v gospodinjstvih ter primerjali povprečne dohodke na gospodinjstvo s stroški letne porabe električne energije. Opravljena je bila tudi anketna raziskava, v kateri smo ugotavljali, kakšen odnos imajo ljudje do električnih vozil, ali se jim električna vozila zdijo okolju prijazna, katere lastnosti električnih avtomobilov se jim v nakupnem procesu zdijo najpomembnejše ter njihov vpliv na okolje. Nazadnje smo naredili še DEXi analizo štirih izbranih električnih avtomobilov ter ugotavljali njihovo primernost glede na ceno, doseg, moč baterije ter težo. Na ta način smo predstavili trenutno stanje e-mobilnosti v Sloveniji ter ugotovili potencial uvedbe e-avtomobilov kot primarne oblike transporta. Prav tako je bil podan predlog za izboljšave ter rešitve glede procesa vpeljave električnih avtomobilov kot primarne oblike transporta glede na trenutno stanje infrastrukture v Sloveniji ter glede na mnenja anketirancev.
Ključne besede: E-mobilnost, električna vozila, električne polnilnice, proizvodnja električne energije, emisije CO2, DEXi
Objavljeno v RUNG: 23.12.2022; Ogledov: 2792; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. |
