Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Starejša slovenska književnost (vaje)
Zoran Božič, drugo učno gradivo

Opis: Gradivo za predmet Slovenska književnost I (Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici).
Ključne besede: didaktika, slovenska književnost, Brižinski spomeniki, protestantizem, Primož Trubar, barok, Janez Svetokriški, Škofjeloški pasijon, Žiga Zois, Efeška vdova, Lenora, Anton Tomaž Linhart, Matiček se ženi, Valentin Vodnik, Dramilo, Zadovoljni Kranjec
Objavljeno v RUNG: 11.01.2018; Ogledov: 4358; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (888,72 KB)

2.
Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja : Intelektualna in kulturna zgodovina védnosti med protestantizmom in protireformacijo
Andrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5327; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh