Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Egon
Drago Papler, 2021, umetniški sestavek

Ključne besede: proza
Objavljeno v RUNG: 30.03.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Melita Volk, slovenska intelektualka in vrhunska slikarka
Drago Papler, 2021, umetniški sestavek

Ključne besede: proza, likovni motivi, ženske
Objavljeno v RUNG: 27.03.2023; Ogledov: 780; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Reportažni zapisi
Drago Papler, 2021, umetniški sestavek

Ključne besede: proza, fotografije, ženske
Objavljeno v RUNG: 27.03.2023; Ogledov: 807; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Izseljenska tematika v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna
Demi Štakul, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izseljensko tematiko v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna. Predstavljeni so tokovi preseljevanja iz slovenskega območja v Združene države Amerike in migracije Slovencev, ki so potekale v času avstroogrske monarhije, med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Ljudje so odhajali v svet v upanju na boljše življenje in z željo po večjem zaslužku. Anna Praček Krasna in ostale slovenske avtorice izseljenske literature so v Severni Ameriki največ ustvarjale v 30. letih prejšnjega stoletja. Pripovedi v delih Anne Praček Krasna, Med dvema domovinama (1978) in Moja ameriška leta (1980), so večinoma postavljene v delovska naselja in v čas gospodarske krize v ZDA. V besedilih opisuje položaj izseljencev in njihov način življenja. V pripovedih so prisotni mešani občutki o življenju v novi državi, literarni junaki pa se pogosto spominjajo življenja v stari domovini. Povod za pisanje je avtorica dobila ravno s selitvijo, zato je izseljenska tematika v njenih delih jasno prisotna.
Ključne besede: Anna Praček Krasna, migracije, izseljenska tematika, kratka pripovedna proza, slovenska izseljenska literatura.
Objavljeno v RUNG: 10.03.2022; Ogledov: 1988; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (515,29 KB)

5.
ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR : DIPLOMSKO DELO
Daniela Paj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno v RUNG: 13.01.2021; Ogledov: 3363; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (934,82 KB)

6.
Jaz sam
Sarival Sosič, 2018, umetniško delo

Ključne besede: roman, proza, biografski roman, sinestezija
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2139; Prenosov: 0

7.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3746; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (285,27 KB)

8.
Filantropovi mostički
Zoran Božič, 14, umetniški sestavek

Opis: Kratka proza o bivanjskih radostih in tegobah starejšega moškega.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka proza, modernizem, seksualnost, bivanjska tematika, gerontologija, študentski časnik
Objavljeno v RUNG: 03.04.2018; Ogledov: 3552; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (6,75 MB)

9.
Slovenska romantika (učno gradivo)
Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična predstavitev pesmi Urbana Jarnika, Jovana Vesela Koseskega, Jakoba Zupana, življenja in pesmi Franceta Prešerna (Gazele, Glosa, Hčere svet, Neiztrohnjeno srce, Nezakonska mati, Pevcu, Pismo staršem, Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Učenec in Zdravljica) ter slovenske romantične proze (Jela).
Ključne besede: didaktika, romantika, poezija, proza, Zvezdje, Damon na Melito, Potažba, Novice bravcam ob novem letu, Kdo je mar?, sonet, balada, romanca, lirika, pesimizem, glosa, gazela, himna, Valentin Mandelc
Objavljeno v RUNG: 22.01.2018; Ogledov: 4351; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (653,08 KB)

10.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav
Zoran Božič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav. Available from: https://www.researchgate.net/publication/318753737_Pokristjanjevanje_pri_Presernu_in_Bevku_ [accessed Aug 14, 2017].
Ključne besede: slovenska literatura, poezija, proza, romantika, socialni realizem, France Prešeren, France Bevk, krščanstvo, poganstvo, pokristjanjevanje, Kobarid, Bohinj, cenzura, prikrito sporočilo, Metternichov absolutizem, italijanski fašizem, domoljubje
Objavljeno v RUNG: 17.08.2017; Ogledov: 4545; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (794,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh