1. |
2. FOTOELEKTROKEMIČNI RAZKROJ BARVILA RODAMIN B V ODPADNIH VODAH Z UPORABO NANOSOV S FLUOROM DOPIRANEGA KOSITROVEGA OKSIDAMatjaž Reya, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z metodo fotoelektrokatalitičnega procesa opazovali razgradnjo barvila rodamin B v vodi. Izmerili smo čas, ki je bil potreben, da se je barvilo razgradilo in se je voda razbarvala. Vzorce smo analizirali s pomočjo UV-Vis spektroskopije. Raziskavo smo izvajali v foto-elektrokemijski celici, pri čemer smo uporabili anodo, katodo in referenčno elektrodo. Za anodo smo uporabili steklo z nanosom s fluorom dopiranim kositrovim oksidom (ang. fluorine doped tin oxide - FTO). Enako steklo smo izbrali za katodo, premazali smo jo s platino (Pt), za referenčno elektrodo pa smo uporabili srebro-srebrovo kloridno elektrodo (Ag|AgCl). Eksperiment je bil sestavljen iz treh obravnav z namenom primerjanja podatkov v različnih pogojih. Uporabili smo svetila treh valovnih dolžin 365 nm, 405 nm, in Vis svetlobo (> 400 nm). Potek reakcije smo preverili z uporabo 0,01 M žveplove kisline (H2SO4) in 0,001 M natrijevega hidroksida (NaOH). Ugotovili smo, da se je barvilo rodamin B koncentracije 1 × 10-5 mol/L, razgradilo samo v kislem mediju, z uporabo svetila valovne dolžine = 405 nm. Razgradnja je v tem primeru potekala od 30 do 80 min. Na čas, ki je bil potreben za razgradnjo barvila, je bistveno vplivala aktivacija filma FTO. Eksperiment smo izvedli tudi brez svetila, v popolni temi, ta je, glede na poskuse z svetilom, potekel bistveno počasneje ali sploh ni potekel.
Ključne besede: Fotoelektrokataliza, rodamin B, FTO, razgradnja barvila, čiščenje vode
Objavljeno v RUNG: 21.10.2019; Ogledov: 6240; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Primjena pivskog tropa u proizvodnji bioplinaMario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Marina Tišma, Bruno Zelić, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pivarska industrija je veliki generator otpadnih tokova. Pivski trop, kao jedan od tri glavna otpada toka, po kemijskom je sastavu lignocelulozni materijal. Zbog sve većeg porasta cijena energije i povećane brige za očuvanjem okoliša, u zadnje vrijeme se provode brojna istraživanja procesa anaerobne razgradnje (anaerobne digestije) pivskog tropa u svrhu proizvodnje bioplina.
Bioplin proizveden prilikom procesa anaerobne razgradnje sastoji se najvećim dijelom od metana (CH4) i ugljikovog dioksida (CO2), s malim udjelima sumporovodika (H2S) i amonijaka (NH3) te plinova koji se mogu naći u tragovima, kao što su vodik (H2), dušik (N2), ugljikov monoksid (CO), zasićeni ili halogenirani ugljikovodici te kisik (O2).
Osnovni problem primjene pivskog tropa u procesu anaerobne razgradnje u svrhu proizvodnje bioplina je njegov složen kemijski sastav. Strukturna kompleksnost lignina, njegova kemijska stabilnost i netopljivost posebice otežavaju proces anaerobne razgradnje.
U ovom pregledu prikazane su osnove procesa anaerobne razgradnje, vrste reaktora za provedbu procesa anaerobne razgradnje te su opisane mogućnosti primjene pivskog tropa u procesu anaerobne razgradnje.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, bioreaktori, lignoceluloza, bioplin, pivski trop
Objavljeno v RUNG: 23.04.2018; Ogledov: 6307; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
