Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Occurence of biogenic amine - producing lactic acid bacteria in Refošk grape and wine
Jelena Topić Božič, Jan Reščič, Martina Bergant Marušič, Darja Lisjak, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Lactic acid bacteria (LAB) are naturally present in grapes, musts and wines. During malolactic fermentation, besides the beneficial conversion of L-malic to L-lactic acid, LAB can form also other compounds like biogenic amines (BAs). BAs are formed through decarboxylation of corresponding amino acids, through the action of enzymes. Consumption of food containing BAs can lead to food poisoning such as histamine poisoning. Histamine, the most studied BA, is known to cause headaches, oedema, vomiting. In the last years, BAs associated pathways have been described as strain dependent and not as species dependent. Because of the high variability of microorganisms to decarboxylase amino acids, the detection of bacteria that have the possibility to transform precursor amino acid into BAs is very important in order to estimate the risk of BAs accumulation in wines. Since in previous years during project AGROTUR I we detected the higher BA content in some wines, we decided to focus on the presence of BA-producing LAB in Refošk grapes and wines. Therefore, during AGROTUR II project LAB collection of autochthonous lactic acid bacteria was set-up by isolating LAB from Refošk grapes and wines, originated from the grape growing cross-border region Karst (Slovenia). Over 600 isolates were obtained using MRS medium with added cycloheximide and 2% tomato juice. In parallel, also selective enrichment was performed using MRS medium described above with additionally added 5% ethanol. BA-producing LAB were primarily detected in microtiter-plate format using the decarboxylase screening medium with added amino acids (histidine, lysine, ornithine or tyrosine), which enable us to identify histamine-, cadaverine-, ornithine and tyrosine-producing LAB. Selected representatives from each BA-producing LAB groups were further on confirmed with chromatographic analysis (HPLC) and molecular methods (multiplex PCR method). BA-producing LAB were in majority represented by thyramin-producers, thereafter followed cadaverine-producers, with putrescine and histamine producers being the least presented. This screening of the BA-producing LAB is also incorporated in our on-going accurate selection of LAB starters for potential production of Refošk wines.
Ključne besede: biogenic amines, lactic acid bacteria, refošk, grape, wine
Objavljeno v RUNG: 22.01.2020; Ogledov: 3251; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk'
Marko Benčina, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. ANALIZA KAKOVOSTNE IN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI VPELJAVE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA PREDFERMENTATIVNE MACERACIJE V PREDELAVI GROZDJA SORTE 'REFOŠK' MAGISTRSKO DELO Marko Benčina Mentorja: doc. dr. Melita Sternad Lemut, dr. Jan Reščič Nova Gorica, 2019    ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri opravljanju teoretskega, eksperimentalnega in analitskega dela magistrske naloge, še posebej dr. Janu Reščiču in Jeleni Topić Božič, mag. ind. farm., za njuno potrpežljivost in pomoč pri laboratorijskem in analitskem delu. Posebna zahvala tudi mentorici doc. dr. Meliti Sternad Lemut, univ. dipl. inž. živ. tehnol. In somentorju Silvestru Vončini, univ dipl. ekon. za pomoč pri pisanju ekonomskega dela naloge. Brez Vas ne bi uspelo!    NASLOV Analiza kakovostne in ekonomske upravičenosti vpeljave tehnološkega postopka predfermentativne maceracije v predelavi grozdja sorte 'Refošk' IZVLEČEK V magistrskem delu smo obravnavali kakovostno in ekonomsko upravičenost vpeljave tehnološkega postopka hladne predfermentativne maceracije, s katerim smo želeli izboljšati predvsem barvne in aromatične lastnosti vina 'Refošk'. Najprej smo razložili pomen investicij in metode, s katerimi investicije ocenjujemo. V praktičnem poskusu smo pridelali vino po postopku hladne predfermentativne maceracije (HPM), za primerjavo pa smo vino pridelali še po postopku klasične fermentativne maceracije (FM) in fermentativne maceracije pri višji temperaturi (FMVT). V pridelanih vinih smo določali skupne polifenole, skupne in posamezne antocianine, barvo vina ter izvedli senzorično analizo. V ekonomskem delu smo ugotovili, kako bi investicijo financirali, in definirali lastno ceno. S pragom rentabilnosti smo predvideli smotrno prodajno ceno ter z metodami denarnih tokov in sedanje vrednosti ugotovili, da bi se nam investicija povrnila v devetem letu poslovanja. Rezultati kažejo, da je hladna predfermentativna maceracija vplivala na značilno večjo vsebnost skupnih polifenolov, medtem ko smo opazili značilno večjo vsebnost skupnih antocianinov pri FM in FMVT. Uporabljeni tehnološki postopki niso pokazali značilnega vpliva na povečanje vsebnosti posameznih antocianinov, malvidin-3-glukozida ter intenzitete in tona barve vina. Vino, pridelano po postopku HPM, je v primerjavi s FM in FMVT vini na senzorični analizi in testu všečnosti doseglo najmanj točk. Na podlagi dosežene kakovosti in ekonomskih ocen smo sklenili, da bi bila investicija v postopek HPM v proučevanem letu ekonomsko manj upravičena.
Ključne besede: Investicija, vrednotenje investicij, lastna cena, hladna predfermentativna maceracija, antocianini, barva vina, Vitis vinifera L. cv. 'Refošk'
Objavljeno v RUNG: 23.05.2019; Ogledov: 4650; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh