1. Analiza ekonomiĉnosti sonĉnih elektrarn za energetsko samooskrbo v Goriški in Obalno-kraški regiji : magistrsko deloKatarina Jovanović, 2024, magistrsko delo Opis: Danes je veliko pozornosti namenjeno ohranjanju našega okolja, zato je trenutno ena najatraktivnejših tem vlaganje v izgradnjo sončne elektrarne. Zanimajo nas podrobnosti te investicije in koliko dejansko pripomore k ohranjanju okolja.
V teoretičnem delu magistrskega dela so bolj temeljito opredeljeni pojmi priključna moč, trajnost, odjemalci električne energije ter samooskrba, pri samooskrbi je predstavljena tudi nova uredba, ki je v veljavi od 1. 1. 2024 in s seboj prinaša nekaj novosti. V teoretičnem delu se nahaja tudi predstavitev delovanja sončnih elektrarn in njihova sestava, opis različnih vrst solarnih modulov in razsmernikov, predstavljene so prednosti in slabosti sončnih elektrarn, opisan postopek in zmožnost namestitve solarnih panelov ter predstavljena njihova življenjska doba, načini, kako življenjsko dobo podaljšati, pa tudi kako se solarne panele ob koncu njihovega delovanja reciklira. Nazadnje so predstavljeni tudi obračun električne energije po uredbi iz leta 2023 ter novi uredbi, subvencije, izračun porabe električne energije in donosnost.
V analitičnem delu so predstavljeni prejeti podatki iz podjetja Elektro Primorska d. d. o oddani in prevzeti energiji, količini dokupa pri posamezni elektrarni, količini neuporabljenega viška, izračunanih v primeru vgradnje sončne elektrarne in brez njene vgradnje, nazadnje pa je prikazan tudi prihranek, ki je prisoten v primeru vgradnje sončne elektrarne. Potrjeno je bilo, da se naložba v izgradnjo elektrarne večinoma izplača, nas pa je zanimalo, v katerih razmerah se najbolj izplača. Izbrani so bili trije tipi elektrarn, in sicer 6 kW in 13 kW individualna samooskrba ter 30 kW skupnostna samooskrba, med katerimi se je kot najučinkovitejša izkazala 30 kW elektrarna.
Ključne besede: samooskrba, toplotne črpalke, fotovoltaika, sončne elektrarne, Elektro Primorska, analiza tveganj, DEXi, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (4,01 MB) |
2. Ogrevanje na lesne pelete in trajnostne tehnologije ogrevanja v Sloveniji : magistrsko deloAndrea Stefanović, 2024, magistrsko delo Opis: Onesnaženost okolja iz leta v leto predstavlja večji problem, na kar vpliva veliko dejavnikov. Ena izmed možnosti reševanja okolja je izboljšanje tehnologij ogrevanja. Slovenija je država z veliko gozdnate površine in prav zaradi tega je tu zaznan potencial napredka prihodnosti z vidika predelave lesa in ogrevanja z njegovo uporabo. Ekonomsko stroškovno učinkovit, eden izmed najmanjših onesnaževalcev okolja in enostaven za uporabo so nekatere od največjih prednosti uporabe lesenih peletov. Leseni peleti pa niso edini možen viri trajnostnih tehnologij ogrevanja, kar bomo ugotovili skozi magistrsko nalogo. Pri takšnih tehnologijah ogrevanja je potrebno, da je produkt koristen za družbo in gospodarstvo in, da nima negativnega vpliva na okolje.
Motivacija za izbrano temo magistrske naloge izvira iz želje po novem znanju na tem področju, saj verjamem, da se po področje izjemno dobro razvijalo in da obstaja velik potencial za napredek. Namen magistrske naloge je analiziranje ogrevanja s pomočjo trajnostnih tehnologij ogrevanja s stroškovnega, uporabniškega in okolje varstvenega vidika. Končni cilj naloge je ugotoviti kateri način ogrevanja je najbolj efektiven in cenovno dostopen, pa tudi kateri vir za ogrevanje je trenutno najbolj uporabljen na trgu.
Ključne besede: ogrevanje, samooskrba, trajnostne tehnologije, gospodarstvo, ogljični odtis, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 05.06.2024; Ogledov: 738; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. |
4. Uvajanje zelenih energij v občini PreddvorDrago Papler, 2015, strokovni članek Ključne besede: zelena energija, kakovost, trajnostni razvoj, energetska samooskrba, učinkovitost, vodenje, sončne elektrarne, hidroelektrarne, biomasa, proizvodnja, poraba, ogrevanje, ekonomika, ekologija, izobraževanje, osveščanje
Objavljeno v RUNG: 04.06.2020; Ogledov: 3506; Prenosov: 0 |
5. |
6. |
7. |
8. Uporaba modela samooskrbe iz sončne elektrarne : višja ekonomičnostDrago Papler, 2018, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sončne elektrarne, samooskrba, električna energija, proizvodnja, poraba, investicije, optimiranje, analize, ekonomika, prihranki, simulacija, modeli
Objavljeno v RUNG: 19.05.2020; Ogledov: 3545; Prenosov: 0 |
9. Ekonomičnost sončne elektrarne z internim priklopom po shemi PX3Drago Papler, 2017, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: sončne elektrarne, naložbe, interni priklop, optimiranje, samooskrba, analiza energijskih tokov, ekonomska analiza, ekonomičnost, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 3561; Prenosov: 0 |
10. Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna
biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma
ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.
Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig
konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 5292; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
