1. Analiza pomenov lobanje v umetnosti in vizualni kulturiNika Karner, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se posvečam semiotični analizi filma s poudarkom na različnih pomenih znaka lobanje. Slednja simbolizira središčni element v kratkem animiranem filmu Naglodane kosti (2022). Semiotika je veda, ki se ukvarja z znaki, ki pa so ključni gradniki filmske komunikacije. Moj teoretični prispevek temelji na predstavitvi glavnih tem semiotike ter bolj
specifično pomena lobanje v animiranem filmu. V ta namen sem se opirala na konkretne primere iz animiranih filmov ter na lastno diplomsko delo. Lobanja, ki se pojavlja kot vizualni element glavnega lika in antagonista Rema, nosi v našem kontekstu poseben pomen. Gre za lobanjo ovna, ki simbolizira demona ter prinaša asociacije na smrt. Lobanja prav tako nosi negativno energijo, ki se povezuje z likom.Namen diplome je prikazati kronološki razvoj uporabe lobanje v umetnosti. Hkrati pa me zanima, ali je lobanja vedno povezana zgolj s smrtjo in negativnimi čustvi. Kateri so drugi razlogi za uporabo lobanje in kako lahko razumemo ter tolmačimo njene druge plati, ob dejstvu, da je že od samega začetka človeštvo lobanjo povezovalo s smrtjo in uničenjem.
Ključne besede: Semiotika, znak, simbol, simbolizem, smrtnost, lobanja, animirani film
Objavljeno v RUNG: 09.11.2023; Ogledov: 1878; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (3,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Peirceova teorija raziskave kot poetološki model : primer literarnega realizmaAleš Vaupotič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi filozofijo Charlesa Sandersa Peircea kot most med področjema t. i. eksaktnih znanosti ter humanistike in umetnosti. S pomočjo Hansa Vilmarja Gepperta in njegove teorije literarnega realizma, tj. njegove peirceovske "realistične semiotike", članek odkrije znanstveno metodologijo pod krinko poetološkega vzorca. Geppertova uporaba semiotike pri raziskavah literarnega realizma in komunikacije nasploh ponuja dva izvirna uvida: poleg ponovnega ovrednotenja historičnega realizma 19. stoletja vzpostavlja Peirceova teorija raziskovanja kot pragmaticistični odgovor na neposredno soočenje s krizo komunikacije živ poetološki model, uporaben tudi za današnje umetnosti. Dialog med znanostmi ter humanistiko in umetnostmi tako postane spet mogoč.
Ključne besede: umetnost in znanost, humanistika, semiotika, realizem
Objavljeno v RUNG: 05.01.2016; Ogledov: 6075; Prenosov: 47
 Povezava na celotno besedilo |
5. Obrat po prostorskem obratu : umetniškoraziskovalni pristopAleš Vaupotič, Narvika Bovcon, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava problemsko pristopi k metodam, ki jih zajema oznaka "prostorski obrat", ter pokaŽe tudi na meje te paradigme. Prvi del teoretsko osvetli problematiko z vidika teorij diskurza Mihaila Bahtina in Michela Foucaulta in semiotike Charlesa S. Peircea, drugi del pa na primerih eksperimentalnih narativizacij kiberprostorov in virtualnih prostorov prevprašuje znakovnost novomedijskega objekta.
Ključne besede: humanistika, prostorski obrat, teorija diskurza, semiotika, novi mediji, narativizacija, virtualni prostor, omrežja
Objavljeno v RUNG: 21.12.2015; Ogledov: 5122; Prenosov: 23
Povezava na celotno besedilo |
6. |
7. |
