1. Izseljenska tematika v kratki pripovedni prozi Anne Praček KrasnaDemi Štakul, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izseljensko tematiko v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna. Predstavljeni so tokovi preseljevanja iz slovenskega območja v Združene države Amerike in migracije Slovencev, ki so potekale v času avstroogrske monarhije, med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Ljudje so odhajali v svet v upanju na boljše življenje in z željo po večjem zaslužku. Anna Praček Krasna in ostale slovenske avtorice izseljenske literature so v Severni Ameriki največ ustvarjale v 30. letih prejšnjega stoletja. Pripovedi v delih Anne Praček Krasna, Med dvema domovinama (1978) in Moja ameriška leta (1980), so večinoma postavljene v delovska naselja in v čas gospodarske krize v ZDA. V besedilih opisuje položaj izseljencev in njihov način življenja. V pripovedih so prisotni mešani občutki o življenju v novi državi, literarni junaki pa se pogosto spominjajo življenja v stari domovini. Povod za pisanje je avtorica dobila ravno s selitvijo, zato je izseljenska tematika v njenih delih jasno prisotna. Ključne besede: Anna Praček Krasna, migracije, izseljenska tematika, kratka pripovedna proza, slovenska izseljenska literatura. Objavljeno v RUNG: 10.03.2022; Ogledov: 2191; Prenosov: 85 Celotno besedilo (515,29 KB) |
2. |
3. Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku : Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog TriglavZoran Božič, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa Opis: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav. Available from: https://www.researchgate.net/publication/318753737_Pokristjanjevanje_pri_Presernu_in_Bevku_ [accessed Aug 14, 2017]. Ključne besede: slovenska literatura, poezija, proza, romantika, socialni realizem, France Prešeren, France Bevk, krščanstvo, poganstvo, pokristjanjevanje, Kobarid, Bohinj, cenzura, prikrito sporočilo, Metternichov absolutizem, italijanski fašizem, domoljubje Objavljeno v RUNG: 17.08.2017; Ogledov: 4728; Prenosov: 228 Celotno besedilo (794,88 KB) |
4. Mesto kot literarni lik v treh sodobnih slovenskih romanihKatja Mihurko, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V romanih Severni sij, 1895, potres in Ločil bom peno od valov provincialno mesto prerašča okvire kronotopa in dobiva vlogo soigralca oziroma protiigralca, kakor ga literarne osebe doživljajo v določenem trenutku svojega življenja. Mesto je zaznamovano tudi z mejami, ki prav tako ne pomenijo le geografske ločnice, temveč izziv za prestop v novo življenje. S postopkom personifikacije dogajalnega prostora uporabijo raziskovani romanopisci narativno strategijo, ki razrahlja sentimentalni naboj ljubezenske zgodbe. Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, roman, zgodovinski roman, ljubezenski roman, literarni liki, dogajalni prostor, slovenski zgodovinski roman, slovenski ljubezenski roman, Severni sij, 1985, potres, Ločil bom peno od valov, 1980-2010 Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6693; Prenosov: 41 Povezava na celotno besedilo |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |