31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. Slovenska berila Frana Miklošiča : Od pionirskih začetkov do konkurence Antona JanežičaZoran Božič, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Berila Frana Miklošiča so v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko se je slovenščina prvič uveljavila kot učni predmet v srednjih šolah, opravljala pionirsko vlogo. Zaradi slabo razvite slovenske literature, zlasti proze, je v berilih veliko število prevodnih besedil in besedil z neleposlovnih področij, predvsem kulturne zgodovine. S stališča didaktike slovenščine se zdi tovrstna usmeritev povsem upravičena, poleg tega pa skozi izbor besedil tudi Miklošič poskuša krepiti slovensko narodno zavest. Pri poeziji daje Miklošič prvenstvo Francetu Prešernu, takrat oboževani Janez Vesel – Koseski pa je zanj obrobni avtor. Z nastankom novih beril Antona Janežiča, ki so bila usmerjena v leposlovje in so temeljila na novih pesnikih in pisateljih iz obdobja med romantiko in realizmom, je bila Miklošičeva pionirska vloga izpolnjena. Ključne besede: slovenski jezik, didaktika, berila, slovenska književnost, Fran Miklošič, Anton Janežič, Habsburška monarhija, Dunaj, kulturna zgodovina Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 3097; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
39. |
40. O dvopredmetni dajalniški strukturi v slovenskem znakovnem jezikuMatic Pavlič, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Glagoli slovenskega znakovnega jezika, ki oddajo tri udeleženske vloge, lahko izrazijo ujemanje le z dvema argumentoma. Ujemalna shema teh glagolov se razlikuje glede na to, ali je nepremi predmet obvezen ali neobvezen del njihove argumentne strukture. Gibanje glagolov z obveznim nepremim predmetom se začenja v kretalnem prostoru osebka in končuje v kretalnem prostoru nepremega predmeta – s čimer je izraženo ujemanje s tema dvema argumentoma. Gibanje glagolov z neobveznim nepremim predmetom se začne v kretalnem prostoru osebka in konča v kretalnem prostoru premega predmeta – s čimer je izraženo ujemanje, ki je sicer značilno za prehodne glagole. Ključne besede: dvopredmetnost, slovenski znakovni jezik, ujemanje, argumentna struktura Objavljeno v RUNG: 07.11.2017; Ogledov: 3403; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,01 MB) |