21. |
22. Družbeno odgovorna uporaba znanj in tehnologij : 5. znanstvena konferenca VIVUS 2018Drago Papler, 2018, popular article Keywords: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, znanje, tehnologije, energetika, gospodarstvo, ekologija, razvoj, obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, upravljanje, odpadki
Published in RUNG: 19.05.2020; Views: 2732; Downloads: 0 |
23. Vodni energetski potencial reke KokreDrago Papler, 2018, professional article Keywords: hidroelektrarne, električna energija, proizvodnja, obnovljivi viri, hidrologija, pretoki voda, statistična analiza, trajnostni razvoj, zgodovina, elektrifikacija
Published in RUNG: 19.05.2020; Views: 2701; Downloads: 0 |
24. Upoštevanje stroke v razvojnih energetskih dokumentihDrago Papler, 2017, preface, editorial, afterword Keywords: energetika, energetski sistemi, električna energija, omrežja, razvoj, kakovost, oskrba, zanesljivost, trajnostni razvoj, inovacije, ekonomika, zakonodaja, strategija
Published in RUNG: 18.05.2020; Views: 2631; Downloads: 0 |
25. |
26. |
27. Trajnostni potencial sončnih elektrarn v SlovenijiNejc Blažek, 2019, master's thesis Abstract: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Keywords: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Published in RUNG: 19.12.2019; Views: 4757; Downloads: 152
 Full text (1,89 MB) |
28. |
29. |
30. Učinki uvajanja koncepta krožnega gospodarstva na razvoj občine KočevjeAndrea Torroni, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opredeli koncept krožnega gospodarstva kot trajnostni razvoj v aktualnem času in prostoru in ga utemelji na konkretnem primeru implementacije v občini Kočevje. V literaturi najdemo različne opredelitve krožnega gospodarstva, ki pa ne zajamejo njegovega velikega potenciala v celoti. Mnoge definicije se dotikajo predvsem recikliranja odpadkov, ki pa je lahko zgolj sestavni del koncepta in kot takšen ne zajema vseh okoljskih, ekonomskih in socialnih momentov. Analiza implementacije krožnega gospodarstva v občini Kočevje, ki temelji na gozdno-lesni predelovalni verigi celo pokaže, da recikliranje ni nujno ključni element krožnega gospodarstva. Ključno je, da koncept temelji na zapiranju materialnih in ekonomskih zank na temelju endogenih potencialov območja, ki se manifestirajo prav tam z vsemi multiplikativnimi družbeno-socialnimi učinki.
Predstavili in primerjali smo statistične podatke, ki se nanašajo na uvedbo novega koncepta ‒ med različnimi panogami s poudarkom na gozdarstvu in med različnimi lokacijami z ozirom na Kočevje. Izvedli smo analizo prvih treh let delovanja javne gospodarske družbe Kočevski les, ki jo je Občina Kočevje ustanovila leta 2015 in ji dodelila vlogo koordinatorja krožnega gospodarstva. Analiza je pokazala mnoge pozitivne učinke: vzdržno finančno poslovanje, povečanje koristi za občinski proračun, boljše poslovanje lokalnih v krožno gospodarstvo vključenih deležnikov, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest, informiranje ter vključevanje lokalnega prebivalstva in boljše ter trajnostno izkoriščanje občinskih potencialov. Na primeru konkretne občine smo pokazali, da prehajanje linearnega v krožno gospodarstvo s primernim organizatorjem lahko uspešno usmeri lokalni razvoj na pot proti trajnosti, ki temelji na lokalnih potencialih.
Keywords: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, gozdno-lesna predelovalna veriga, Kočevje
Published in RUNG: 29.11.2018; Views: 5360; Downloads: 198
Full text (1,83 MB) |
