Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Astrotop_X : razstava
Nejc Trampuž, Dorotea Dolinšek, Peter Purg, Andreja Gomboc, 2024, razstava

Opis: Medtem ko je velik del vesoljske industrije pa tudi družbenih ambicij in pripovedi usmerjen na iskanje življenju prijaznega planeta, se skupina umetnic_kov in znanstvenic_kov v projektu Astrotop_X sprašuje, kdo ali kaj je (ali so) subjekt(i), ki išče(jo) drugi dom v vesolju in kaj določa dejavnike, ki kozmično krajino opredelijo kot krajino ‘B.’ Izbrani ekosistem v kapsuli s pomočjo senzorske tehnologije ter računalniškega algoritma upira pogled v globoko vesolje, brska po podatkovni bazi eksoplanetov in presoja, kam – in če sploh – bi se kazalo preseliti v prihodnosti. Skrbno izbran del kraškega ekosistema v kapsuli Astrotop_X preko sporočanja stanja temperature in cirkadialnega ritma v realnem času analizirala bivanjski potencial na eksoplanetih. Po premierni predstavitvi na pričujoči razstavi bo kapsula potovala v umetniško-znanstvenem laboratoriju xMobil, avtomobilski prikolici na sončne celice, ki predstavlja del zaprtokrožnega sistema, značilnega za vesoljska plovila. Tako se bodo v kapsuli naseljevali različni drugi prizadeti ekosistemi, medtem pa bodo teleskopi vsak dan odkrivali še kak morebitni planet B – ki pa bo seveda zmeraj predaleč, da bi tja tudi zares odpotovali ljudje. Morda pa bo to kdaj uspelo vsaj rastlinam? Z vidika botanike je kraško rastlinstvo nedvomno že prilagojeno na trde življenjske pogoje, navajeno je na stres: zimski mraz, padavine, sušo, pomanjkanje zemlje in pregrevanje tal, sončno sevanje, burjo. Podobno, najbrž še huje bi bilo na eksoplanetu. Moralno-ekološka dilema: ali ne bi bila takšna rastlina, ki obišče ali se preseli na tuj planet preprosto invazivna vrsta? Tehnični problem: kako naj rastline preživijo tako dolgo pot? Prav možnost preživetja v takih razmerah je izziv tudi za raziskovalce, zato je izbor rastlin za potovanje prva, morda najpomembnejša odločitev. Poleg živih rastlin bi v tako kapsulo lahko dodali tudi t.i. “semensko bombico” ki potrpežljivo čaka na konec medzvezdnega potovanja… Projekt Astrotop_X nasprotuje antropocentrističnemu dojemanju okolja in poudarja medsebojno soodvisnost vsega živega. V skladu z mislimi Donne Haraway in njenega “chthulucena” poziva k sobivanju večvrstnih skupnosti, kjer so nepremočrtna prepletenost in soodvisnost ključni za prihodnost Zemlje in njenih ekosistemov. Le na takšnem globokem sobivanju pa lahko temeljijo tudi tvorne spekulacije za prihodnost. Ali lahko rastline brez človeškega posredovanja postanejo zares avtonomni protagonisti medzvezdnih potovanj in Skupina Astrotop_X: Nejc Trampuž & Dorotea Dolinšek, umetnika Andreja Gomboc, astronomija (UNG FN / CAK) pETER Purg, znanost-umetnost (UNG FH/AU, GO! 2025) Sodelujejo: Programiranje: Saptashwa Bhattacharyya (UNG FN / CAK) Botanika: Jože Bavcon ter Blanka Ravnjak (Botanični vrt, UL BF) Tehnične rešitve: Dmitry Morozov Grafično oblikovanje: Nejc Trampuž Fotografiranje rastlin: Nejc Trampuž Asistent fotograf: Jure Gubanc Fotografija dogodkov: Gašper Rebernik (UNG AU) Ekologija: Peter Trontelj (UL BF) Skrb za jamo in okolje: Jamarski Klub Temnica Produkcija: GO! 2025, Xcenter, Mojca Stubelj Ars Astronomska opazovanja: Andrej Guštin, Eduardo Concepción Produkcija GO! 2025 (Mojca Stubelj Ars, Xcenter) v okviru projektov PostMobilnost in xMobil (pETER Purg) V sodelovanju z: Univerza v Novi Gorici (ung.si), Fakulteta za naravoslovje (FN), Fakulteta za humanistiko (FH), Akademija umetnosti (AU) Univerza v Ljubljani (uni-lj.si), Biotehniška fakulteta (BF) in Botanični vrt UL Zavod Cosmolab presežejo naše (človekove) fizične, fizikalne in nenazadnje geopolitične omejitve? V tem kontekstu Astrotop_X kritizira nenietzschejansko prečloveški tehnoeskapizem, ki poganja distopične fantazije kolonizacije vesolja. Opozarja na krhkost tuzemskih ekosistemov, ki so pogosto neupoštevani v dominantnih narativih o vesolju, tamkajšnjih vojaških in ekonomskih prestižih ter sci-fi pravljicah o lepi prihodnosti tam-nekje, vstran od grde in izčrpane krajine A. V algoritem kapsule je vključena podatkovna gesta, ki naposled priznava – da smo tukaj pravzaprav le ljudje (sami). Tudi rastline so večplastne in nomadske enote, zato opirajoč se na posthumanistično misel Rosi Braidotti Astrotop_x spodbuja premik izven človeškega subjekta, s tem pa na novo opredeljuje in v fokus postavlja voljo ne-človeških dejavnikov. Četudi skozi nemara vendarle prečloveški umetniško-znanstveni pristop, kapsula Astrotop_X omogoča, da narava sama postane aktivna raziskovalka kozmične prihodnosti, s čimer razbija hierarhično ločnico med človekom in ne-človekom. Poziva k preučevanju ne le našega vpliva na planet, temveč tudi, kako lahko (tudi močno prizadeti) ekosistemi kot je (pred kratkim od ognja opustošen) Kras sami navigirajo skozi kompleksne čezresničnosti, kjer Zemlja morda ni več edino ali primarno domovanje živih bitij.
Ključne besede: znanost-umetnost, intermedijski, antropocen, medijski, astronomija, botanika, ekologija, interdisiplinaren, vesoljsko potovanje
Objavljeno v RUNG: 11.11.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 2
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Osebni podatki v umetnosti : njihova zakonita obdelava in vloga etike v novomedijski kulturi
Aleš Vaupotič, Narvika Bovcon, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Besedilo obravnava vprašanja zakonite in etične obdelave osebnih podatkov v novomedijski kulturi in umetnosti ter dileme ob vključevanju takih kulturnih artefaktov v razstavne projekte in muzejske zbirke. Uvodoma predstavi Splošno uredbo o varstvu podatkov (2018), ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije, ter trenutne zakonodajne postopke Evropske unije za področje umetne inteligence. Problematiko varovanja osebnih podatkov osvetli skozi razmislek o etiki informacij, kot jo razvija Luciano Floridi, ter pojasni razmerje med trdo in mehko etiko, slednja se izkaže za posebej uporabno za razumevanje vloge novih informacijskih tehnologij v današnji družbi. Vlogo osebnih podatkov, obdelanih tudi z algoritmi umetne inteligence, in dileme, povezane z njimi, ilustrira na primerih novomedijskih umetniških del Vuka Ćosića in Sreča Dragana.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, mehka etika, novomedijska umetnost
Objavljeno v RUNG: 17.10.2024; Ogledov: 322; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (582,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vrnitev slikarja : mehaničnost in njen upravljavec
Eszter Polónyi, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: zgodovina umetnosti, medijske študije, slovenska sodobna umetnost
Objavljeno v RUNG: 09.10.2024; Ogledov: 489; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
The solar share : Xcenter, Nova Gorica, 9. maj 2024
2024, razstava

Opis: Produced by: GO!2025 (PostMobilnost / PostMobilità / PostMobility) DISNOVATION.ORG THE SOLAR SHARE Kurator / Curatore / Curated by: pETER Purg Conception and realization: / Koncept in izvedba: DISNOVATION.ORG PARTNERS / PARTNERJi: Co-designed with / Sooblikovanje: Katharina Ammann Co-produced with / Koprodukcija: with IFT Paris Co-commissioned by / Sonaročnik: Hac Te Supported by / S podporo: ICFO & STARTS program ( European Union / Evropska unija)
Ključne besede: umetnost, post-rast, odrast, ekologija, solaren
Objavljeno v RUNG: 17.07.2024; Ogledov: 864; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Avant-garde & experiment : student exhibition
2024, razstava

Ključne besede: Ekologija, umetnost in humanistika, eksperiment, ekokritika
Objavljeno v RUNG: 01.07.2024; Ogledov: 775; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Povezovanje umetnosti in znanosti
Aleš Vaupotič, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Besedilo očrta trenutno stanje interdisciplinarnih sodelovanj na področjih eksaktnih znanosti, družboslovja, huanistike in umetnosti. Izhaja iz ideje o renesansi 3.0, kjer umetniki in znanstveniki (spet) uporabljajo ista orodja.
Ključne besede: digitalna humanistika, interdisciplinarnost, novomedijska umetnost
Objavljeno v RUNG: 06.05.2024; Ogledov: 910; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (60,87 KB)

7.
Kako danes razumeti slovensko e-pesništvo : od tehnološke igrivosti do družbene kritike
Kristina Pranjić, Peter Purg, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: elektronska literatura, spletna umetnost, novomedijski objekt
Objavljeno v RUNG: 21.11.2023; Ogledov: 1909; Prenosov: 4
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Spreminjanje imaginarija napredka in rasti v avantgardnih in intermedijskih umetniških praksah
Kristina Pranjić, Peter Purg, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek povezuje umetnostno avantgardo z začetka dvajsetega stoletja ter današnjo intermedijsko in družbeno angažirano umetniško prakso. Osrednja teza je, da lahko v predstavljenih primerih umetniških del najdemo koncepte ter modele za razmišljanje in življenje onkraj imperativa rasti in nenehnega napredka. Tovrstne umetniške strategije so predstavljene v petih sklopih, ki obravnavajo teme, kot so lenoba in izginotje, kozmopolitizem in univerzalni jezik, alternativne predstave prostora/časa, transhumanizem, posthumanizem in sistemski pogled na svet. Tako kot so nekoč avantgarde opravljale kritiko industrijske oz. moderne družbe, tako danes intermedijska umetnost prispeva k prestrukturiranju imaginarija rasti ter kapitalistične proizvodnje in potrošnje. Članek doprinaša k premišljevanju konceptov postrasti in odrasti na področju umetnosti in humanistike ter prikaže, kako je prav umetnost tista, preko katere je možno pozitivno razumevanje nemoči in opuščanja oz. nasprotja rasti, kar navadno razumemo kot izključno negativno — kot pomanjkanje in izgubo.
Ključne besede: umetnost, družba, avantgarda, intermedijska umetnost, ekokritika, ideologija rasti, postkapitalizem
Objavljeno v RUNG: 21.11.2023; Ogledov: 1889; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Nacija - kultura : Marko Plahuta predstavitev o umetni inteligenci v delu Vuka Ćosića Nacija - kultura
Marko Plahuta, 2023, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Strojno učenje in umetna inteligenca (UI) v računalništvu nista nova pojava, je pa zlasti UI v lanskem letu prestopila s področja stroke v najširše družbeno dogajanje in kaže, da bo imela na celotno družbo še nesluten, a zagotovo izjemno močan vpliv. Sklop tehnoloških in hkrati družbenih vprašanj in vizij zadeva tudi polje umetnosti. Delo Vuka Ćosića Nacija – Kultura kot enega svojih ključnih elementov uporablja UI. Kako je zastavljena, kako deluje, kako je sposobna iz kratkega tvita razviti sonetu podobno besedilo? Delovanje UI v okviru umetniškega dela je predstavil njen programer, Marko Plahuta. 12. januar 2023, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana, Slovenija. Jezik: slovensko. Trajanje: 108' 51". Posnetek predstavitve z vprašanji in odgovori. Kamera in Montaža: Urša Rahne. Avtorske pravice za video: BY-NC-SA.
Ključne besede: novomedijska umetnost, umetna inteligenca, MSUM
Objavljeno v RUNG: 13.07.2023; Ogledov: 2407; Prenosov: 20
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh