51. |
52. |
53. |
54. Kako financirati umetniški izdelek z uporabo socialnih omrežijAnja Zadnik, 2019, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu raziskujem, kaj je potrebno za to, da bi umetnik z uporabo socialnih omrežij lahko financiral svoj umetniški izdelek. Ugotavljam, da so to znanje trženja, uporabe ideje in zgodbe, ki se prodaja, ter poznavanje omrežij, ki jih umetnik uporablja za učinkovito oglaševanje in prodajo. Koncept »revni umetnik« lahko v sodobnem času končno zavržemo, saj je v svetu toliko dosegljivega znanja, s katerim si lahko prav vsak umetnik pomaga, da s pomočjo svojih sledilcev ali patronov vsak zadani projekt na koncu tudi finančno podpre. V pisnem delu si ogledamo tudi zgodovino patronstva in kako se je razvilo vse do današnje točke, vrste socialnih omrežij, ki jih ima umetnik danes na voljo ter uspešne primere.
Ključne besede: animacija, umetnost, patronstvo, financiranje, socialna omrežja, instagram, youtube, kickstarter, patreon
Objavljeno v RUNG: 25.11.2019; Ogledov: 3585; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (8,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Upodobitev ženskega lika v modni fotografijiTeotim Logar Zorn, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji obravnava zgodovino razvoja modne fotografije in njenega načina upodobitve ženskega lika. Naloga je razdeljena na dva dela, ki iz različnih vidikov razlagata žensko vlogo v modni fotografiji. Prvi del se opira na izbrane modne fotografije in preko njih razlaga razvoj modne fotografije od njenega začetka do danes. Dotika se tudi družbene situacije posameznega obdobja, ki je ključna za razumevanje vsebine modne fotografije. Drugi del se posveča teoretični razlagi ključnih dejavnikov, ki tvorijo modno fotografijo in se dotika učinka modne fotografije na gledalca, vpliva feminizma na modno fotografijo, modernizacije družbe, teorije spola in razvoja idealne ženske podobe.
Za temo raziskovanja sem se odločil zaradi želje po poglobljenem razumevanju vpliva fotografije na družbo in njene izpovedne vrednosti. Magistrsko delo se osredotoča na upodobitev ženskega lika tako, da se posveča predvsem interpretaciji fotografij, pristopa ter stila njihovih avtorjev in opredeljevanju razlike med realno in idealno žensko podobo.
Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela magistrske naloge, fotografske serije z naslovom Digitalizacija. Ta obravnava interpretacijo človeškega vstopanja v digitalni svet in prikazuje variacijo njegovega človeškega doživljanja.
V zaključku bom pojasnil svoj vidik na razvoj modne fotografije in njen spremenjen vpliv na družbo ter opredelil razlike med resnično in upodobljeno žensko podobo.
Ključne besede: idealizacija, človeško telo, spol, ženstvenost, feminizem, seksizem, fetiš, pripovedna vrednost, modna fotografija, družbena kritika, analogno-digitalno, vizualna umetnost
Objavljeno v RUNG: 11.11.2019; Ogledov: 4656; Prenosov: 192
Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
56. |
57. |
58. Artist Talk : Predstavitve in diskusije o umetnosti v širšem družbenem kontekstuTilen Žbona, Iztok Šušteršič, Narvika Bovcon, Maja Smrekar, Aleš Vaupotič, druga izvedena dela Opis: Okrogla miza o umetnosti v širšem družbenem kontekstu. Galerija Loža, Koper, 11. 4. 2019. Del cikla "SPEKULA - Na prelomu upodobitve/At the edge of the depiction", raziskovalno, kulturno-umetniških dogodkov, ki jih organizira Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem..
Ključne besede: novomedijska umetnost, umetnost in znanost, digitalna humanistika, angažirana umetnost
Objavljeno v RUNG: 15.04.2019; Ogledov: 3238; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Vprašanje realizmaAleš Vaupotič, 2019, znanstvena monografija Opis: Z nalogo pokazati, da je realistični diskurz aktualen mišljenjski model
tudi v današnjem času, besedilo sledi krožni poti, ki jo predstavlja diagram
treh tem iz izhodiščnega raziskovalnega vprašanja po današnji aktualnosti realističnega
diskurza v luči literarnega realizma in novomedijske umetnosti.
Prvi del razprave pregleda področje raziskav literarnega realizma, kot ga
stroka razume v historičnem smislu za literarne pojave po letu 1830. Na
kritičen način so predstavljene osrednje razlage realizma v literaturi. Izhodišče
realističnega diskurza je kriza dejanskosti. Drugi del besedila osvetli
problematiko sodobne umetniške ustvarjalnosti na prelomu 20. v 21. stoletje
na področju novomedijske umetnosti. Tretji del razprave išče stične
točke med literarnozgodovinskimi raziskavami in teoretskimi ter poetološkimi
modeli sodobne umetnosti. Pristop, ki združuje na videz zelo različne
pojave – literaturo in (praviloma računalniško podprte) nove medije – je
v raziskovanju literarnega realizma novost. Prek prizem literarnega realizma
in novomedijske umetnosti raziskava poišče rezultat, razlago realizma.
Preprostega odgovora glede aktualnosti, npr. zgolj literarnega realizma v 21.
stoletju, besedilo pravzaprav ne ponuja, skonstruira pa uporaben realistični
način mišljenja sveta, v katerem živimo.
Ključne besede: realizem, literarni realizem, novi mediji, elektronski mediji, intermedijska umetnost, umetnost in znanost, teorija arhiva, pragmatizem, pragmaticizem, Hans Vilmar Geppert
Objavljeno v RUNG: 12.04.2019; Ogledov: 3551; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. Arhiv v umetnostiAleš Vaupotič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Beseda arhiv vedno bolj zaseda sam center pojmovnega aparata
sodobne humanistike.. Njen pomen se širi tudi na področju umetniške
produkcije. Arhiv je predmet izjavljanja tako na ravni oblike
kot tudi na ravni (zunajumetnostne) snovi, s katero se komunikacijski
artefakt, npr. umetnina, sooča. V nadaljevanju bodo predstavljene
nekatere izmed danes relevantnih arhivskih perspektiv
na dejanskost: »arheologija vednosti« kot teoretski model, primeri
novomedijskih del kot digitalnih arhivov, umetnostnozgodovinski
pogled na »estetiko arhiva« kot pojav 20. stoletja, pahljača sodobnih
rab koncepta arhiva v umetnosti ter rekonceptualizacija dejanskosti
sáme prek modela arhiva na mikro (pravzaprav nano) in
makro ravni. Pred obravnavo teorije alegorije Walterja Benjamina
v drugem delu razprave, ki je vez med teorijo arhiva in teorijo
tehničnih medijev, bosta predstavljena dva značilna primera rabe
izraza realizem na področju fotografije (Allan Sekula) in na področju
novih medijev (Lev Manovič), ki sta povezana z vprašanjem
reprezentacije in arhivskega zbiranja.
Ključne besede: sodobna umetnost, arhiv, arhivska umetnost, novi mediji, Walter Benjamin, Srečo Dragan
Objavljeno v RUNG: 12.04.2019; Ogledov: 3330; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
