Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 7286; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

2.
Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave v slovenski literaturi skozi čas
Vanesa Vodovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, ki opisuje ženska slovenska bajeslovna bitja. V nadaljevanju sem se v izbranih delih iz slovenske literature med 19. in 21. stol. lotila analize oz. prikaza ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave. Pri tem me je še posebej zanimalo, kako se upodobitev v literarnih delih ujema s teoretičnimi opisi in kako se je (če se je) upodobitev spreminjala skozi čas. Analizirala, opisala, citirala in interpretirala sem besedila iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, Pravljic Miličinskega, Albrehtovih Paberkov iz roža in Palčka v čedri Lojzeta Zupanca. Vključila sem tudi poezijo Svetlane Makarovič ter sodobno poezijo Erike Vouk in Ane Pepelnik. Prikrajšana ni bila niti dramatika s Strniševo Driado in Zajčevo Jagababo.
Ključne besede: Upodobitev ženskih slovenskih bajeslovnih bitij narave, slovenska literatura, slovensko bajeslovje, vile, interpretacija
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 6971; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (886,30 KB)
Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh