Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, diplomsko delo

Opis: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Ključne besede: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 16.01.2019; Ogledov: 4523; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

12.
Ko iz grešnega nastane pravo vino
Jan Reščič, Marko Lesica, 2018, intervju

Ključne besede: grozdje, vino, martinovvo, predelava, alkoholna fermenetacija, jabolčno mlečnokislinska fermentacija, maceracija
Objavljeno v RUNG: 09.12.2018; Ogledov: 3692; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, diplomsko delo

Opis: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Ključne besede: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Objavljeno v RUNG: 26.10.2018; Ogledov: 6304; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

14.
15.
Late-season Shiraz berry dehydration that alters composition and sensory traits of wine
Katja Šuklje, Hsiao-Chi Chou, Guillaume Antalick, Leigh M. Schmidtke, John W. Blackman, 2018, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vino, arome, dehidracija grozdja, vinska trta
Objavljeno v RUNG: 17.07.2018; Ogledov: 4039; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Slovenska vina: hit ali mit?
Anja Ferjančič Hlača, Katja Šuklje, Silvan Peršolja, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: vino, martinovanje
Objavljeno v RUNG: 03.04.2018; Ogledov: 4082; Prenosov: 158
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Ključne besede: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 13.02.2018; Ogledov: 6267; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

18.
Biodiversitet i naturleg gjær i siderproduksjonen i Hardanger
Lorena Butinar, Eivind Vangdal, Melita Sternad Lemut, Branka Mozetič Vodopivec, 2017, strokovni članek

Ključne besede: biodiverziteta, kvasovke, jabolčno vino, fermentacija
Objavljeno v RUNG: 01.02.2018; Ogledov: 4501; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KVASOVK POVEZANIH S PROIZVODNJO JABOLČNEGA VINA
Eivind Vangdal, Melita Sternad Lemut, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Na območju fjorda Hardanger, del zahodne Norveške, ima proizvodnja jabolčnega vina dolgo tradicijo in sicer sega v 12. stoletje, ko so menihi na tem območju začeli uvajati sadjarstvo. Danes je to glavno območje pridelovanja sadja na Norveškem. Kljub strogi regulativi proizvodnje alkoholnih pijač, pa se je na tem območju na nekaterih kmetijah ohranila tradicionalna proizvodnja jabolčnega vina. Namen naše študije je bil predvsem preučiti ekologijo in biotsko raznovrstnost kvasovk, ki so povezane s proizvodnjo tradicionalnega jabolčnega vina na območju Hardanger. Na tem območju smo tekom dveh zaporednih let vzorčili na 11-ih različnih lokacijah, kjer smo pri proizvajalcih vzorčili jabolčno vino, tla in različne dele jablan v sadovnjakih. Tako smo s pomočjo bogatitve v gojišču s povišanim sladkorjem in etanolom osamili približno 1300 izolatov kvasovk. Kvasovke smo s pomočjo multipleks PCR testa ločili na skupino kompleksa Saccharomyces sensu stricto in ne-Saccharomyces kvasovke. Nadalje smo izolate določili do nivoja vrste z izvedbo restrikcijske analize ITS PCR produktov, v nekaterih primerih smo za potrditev identifikacij opravili še določitev nukleotidnih zaporedij D1/D2 domene 26S rDNA. Kot pričakovano smo ugotovili, da sadovnjake naseljujejo predvsem ne-Saccharomyces kvasovke iz rodov Metschnikowia in Hanseniaspora, v tem okolju so bile Saccharomyces izolirane iz tal in jabolk. V jabolčnem vinu pa je bila pretežno izolirana vrsta S. uvarum, občasno pa tudi S. cerevisiae, Torulaspora delbrueckii in P. membranifacies.
Ključne besede: kvasovke, biotska raznovrstnost, jabolčno vino
Objavljeno v RUNG: 09.11.2017; Ogledov: 5071; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh