Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: organiskih onesnaževal, odpadna voda, kmetijstvo
Published in RUNG: 14.05.2021; Views: 1436; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: Izvoran datotetka / dostop: http://videolectures.net/znanostnacesti_rescic_prilagajanje_pridelave_vina/
Keywords: Podnebne spremembe, suša, pridelava grozdja in vina, vinogradniški ukrepi, voda, znanost
Published in RUNG: 16.04.2020; Views: 2553; Downloads: 17
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo preh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posleidcami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, le-to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Keywords: France Prešeren, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, voda, očiščevanje, Krst pri Savici, Matkova Tina, Sreča, romantična pesnitev, novela, Janez Nepomuk
Published in RUNG: 18.12.2017; Views: 3806; Downloads: 0
This document has many files! More...

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti kolikšna je obremenjenost reke Save s potencialno strupenimi elementi kot so: As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni in Zn. V ta namen smo določili koncentracije potencialno strupenih elementov v vzorcih sedimentov, vode, različnih vrstah rib in školjk. Vzorci so bili odvzeti iz reke Save v 12 vzorčnih točkah razporejenih od izvira do izliva v Donavo. Določitev posameznih koncentracij v vzorcih vod in sedimentov je pokazala, da koncentracije elementov naraščajo dol vodno. Najnižje koncentracije potencialno strupenih elementov smo izmerili na območju prvega merilnega mesta, v Mojstrani, ki predstavlja referenčno točko, kjer ni virov onesnaženja. Najvišje koncentracije elementov smo izmerili ob večjih mestih vzdolž reke, in sicer v Zagrebu, Sremski Mitrovici ter Beogradu. Ekološko stanje sedimentov smo ocenili s smernicami za kakovost sedimentov, ki smo jih povzeli po literaturi. Rezultati so pokazali na slabo stanje sedimentov v Radovljici, Jasenovcu, Županji, Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici, Šabcu in Beogradu, kar je najverjetneje posledica vpliva težke industrije, kmetijstva in neočiščenih komunalnih odpadnih vod. V školjkah in ribah so bile določene koncentracije As, Cd, Cu, Cr, Pb, Ni in Zn v območju koncentracij določenih v školjkah in ribah iz Donave. Z izračunom faktorja prenosa (TF) med sedimentom in ribami smo ugotovili, da vnos potencialno strupenih elementov v ribo ni povezan izključno s sedimentom, medtem ko je TF med klenom in ščuko za Cr in Pb na vzorčnih mestih Slavonski Brod in Beograd ter za Ni v Beogradu pokazal na morebitni prenos elementov po trofični verigi. Na vseh vzorčnih mestih so koncentracije Pb, Cd in As v mišicah rib pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki je predpisana v EU direktivi 1881/2006, ki opredeljuje maksimalne dovoljene koncentracije v človeški prehrani. Kljub temu smo z izračunom indeksa zdravstvenega tveganja (HRI) ocenili tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja vnos potencialno strupenih elementov z uživanjem rib. HRI je pokazal potencialno tveganje samo za As, saj je bila vrednost 1 presežena za mreno v Čatežu, Zagrebu, Šabcu in Beogradu, za ščuko v Šabcu in Beogradu ter za klena v Beogradu.
Keywords: bioakumulacija, potencialno strupeni elementi, reka Sava, ribe, sedimenti, školjke, voda.
Published in RUNG: 09.06.2017; Views: 5037; Downloads: 237
Full text (13,39 MB)

Abstract: U radu je prikazana opravdanost primjene anaerobne obrade otpadnih voda iz prehrambene industrije na primjeru pivarske i mljekarske industrije. Otpadne vode prehrambene industrije većinom se ispuštaju u javni kanalizacijski sustav ili obrađuju aerobnim biološkim metodama. Porastom cijena energije i popularizacijom obnovljivih izvora, sve se više razmatra anaerobna obrada otpadnih voda prehrambene industrije, obzirom na visok sadržaj organskih tvari u njima. Te vode u pravilu imaju visoko organsko opterećenje (vrijednosti kemijske potrošnje kisika (KPK) otpadne vode pivarske industrije se kreću od 2500-4000 mg/L, a mljekarske industrije od 1500-3000 mg/L), koje je primjenom anaerobne obrade moguće sniziti do 90 %. Tako obrađene vode su, prema KPK vrijednostima, sličnije komunalnim otpadnim vodama te stoga i prihvatljivije za ispuštanje u javni kanalizacijski sustav. Uz snižavanje vrijednosti KPK, anaerobnom obradom proizvodi se bioplin, čijim je iskorištavanjem moguće supstituirati do 20 % prirodnog plina koji se koristi u proizvodnom procesu. Također, otpadnoj vodi moguće je dodavati i drugi tekući otpad (npr. kvasac, sirutka, proizvodi s isteklim rokom trajanja), koji može dodatno povećati proizvodnju bioplina do 60 %, bez negativnih posljedica na provedbu procesa. Uzimajući u obzir snižavanje pristojbi na otpadne vode i smanjenje potrošnje prirodnog plina, period povrata investicije u ovakve sustave iznosi od 3 do 5 godina što njihovu primjenu čini ekonomski opravdanom.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, energetska oporaba, otpadna voda
Published in RUNG: 08.11.2016; Views: 4963; Downloads: 0
This document has many files! More...