Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
Anaerobna obrada industrijskih otpadnih voda iz prehrambene industrije: opravdanost i iskustva
Mario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Gordana Šelo, Mladen Franjo, 2016, published scientific conference contribution

Abstract: U radu je prikazana opravdanost primjene anaerobne obrade otpadnih voda iz prehrambene industrije na primjeru pivarske i mljekarske industrije. Otpadne vode prehrambene industrije većinom se ispuštaju u javni kanalizacijski sustav ili obrađuju aerobnim biološkim metodama. Porastom cijena energije i popularizacijom obnovljivih izvora, sve se više razmatra anaerobna obrada otpadnih voda prehrambene industrije, obzirom na visok sadržaj organskih tvari u njima. Te vode u pravilu imaju visoko organsko opterećenje (vrijednosti kemijske potrošnje kisika (KPK) otpadne vode pivarske industrije se kreću od 2500-4000 mg/L, a mljekarske industrije od 1500-3000 mg/L), koje je primjenom anaerobne obrade moguće sniziti do 90 %. Tako obrađene vode su, prema KPK vrijednostima, sličnije komunalnim otpadnim vodama te stoga i prihvatljivije za ispuštanje u javni kanalizacijski sustav. Uz snižavanje vrijednosti KPK, anaerobnom obradom proizvodi se bioplin, čijim je iskorištavanjem moguće supstituirati do 20 % prirodnog plina koji se koristi u proizvodnom procesu. Također, otpadnoj vodi moguće je dodavati i drugi tekući otpad (npr. kvasac, sirutka, proizvodi s isteklim rokom trajanja), koji može dodatno povećati proizvodnju bioplina do 60 %, bez negativnih posljedica na provedbu procesa. Uzimajući u obzir snižavanje pristojbi na otpadne vode i smanjenje potrošnje prirodnog plina, period povrata investicije u ovakve sustave iznosi od 3 do 5 godina što njihovu primjenu čini ekonomski opravdanom.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, energetska oporaba, otpadna voda
Published in RUNG: 08.11.2016; Views: 5448; Downloads: 0
This document has many files! More...

12.
13.
Analiza proizvodnje in potencialne uporabe bioplina v Biobed® reaktorju za čiščenje odpadne pivovarniške odpadne vode
Gregor Drago Zupančič, 2012, treatise, preliminary study, study

Keywords: Biobed reaktor, Bioplin, Pivovarniška odpadna voda, Pivska kvasina
Published in RUNG: 25.10.2016; Views: 4623; Downloads: 0
This document has many files! More...

14.
15.
16.
17.
18.
Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakov
Jasna Gelati, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Keywords: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Published in RUNG: 20.09.2016; Views: 6886; Downloads: 259
.pdf Full text (2,39 MB)

19.
Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira Rižane
Lucija Vodir, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Keywords: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Published in RUNG: 20.01.2016; Views: 6696; Downloads: 306
.pdf Full text (3,60 MB)

20.
Water salinity and the efficiency of constructed wetlands
Milana Karajić, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja. Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Keywords: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Published in RUNG: 22.12.2015; Views: 5931; Downloads: 190
.pdf Full text (6,15 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top