21. Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakovJasna Gelati, 2016, diplomsko delo Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC.
Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III)
Objavljeno v RUNG: 20.09.2016; Ogledov: 8614; Prenosov: 264
 Celotno besedilo (2,39 MB) |
22. Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira RižaneLucija Vodir, 2016, diplomsko delo Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 8489; Prenosov: 316
Celotno besedilo (3,60 MB) |
23. Water salinity and the efficiency of constructed wetlandsMilana Karajić, 2015, doktorska disertacija Opis: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja.
Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Ključne besede: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Objavljeno v RUNG: 22.12.2015; Ogledov: 7757; Prenosov: 213
Celotno besedilo (6,15 MB) |
24. Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajo : diplomsko deloTamara Dobravec, 2015, diplomsko delo Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 27.03.2015; Ogledov: 7406; Prenosov: 482
Celotno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Epikarst control of the discharge, water quality and biodiversity in the Velika Pasica cave (Central Slovenia) : dissertationAllen Wei Liu, 2014, doktorska disertacija Ključne besede: ekologija, hidrologija, epikras, prenikla voda, dežne padavine, analiza recesije, topljenje snega, vadozni tok, disertacije
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 6279; Prenosov: 404
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. |
27. Racionalizacija rabe vode pri proizvodnji sadnih in zelenjavnih sokovMatjaž Štokelj, 2010, magistrsko delo Ključne besede: magistrske naloge, pitna voda, tehnološke vode, odpadne vode, hladilni sistemi, prenosniki toplote, kompresorji, onesnaževanje, emisije, čistilne naprave, učinkovitost, racionalizacija
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 7009; Prenosov: 497
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. |
29. |
30. |
