1. |
2. Energetski, ekonomski in okoljski učinki toplotne črpalke s poudarkom na hrupuTjaša Kreft, 2022, magistrsko delo Opis: Toplotne črpalke se vse pogosteje pojavljajo ob domovih, saj so zaradi uporabe obnovljivih virov varčnejše in oddajajo tudi manj emisij CO2. Poleg tega Eko sklad letno razpiše več subvencij, ki financirajo vse od 25 % do 100 % stroškov postavitve toplotne črpalke, kar je za končnega uporabnika zelo privlačno. Toplotne črpalke na slovenskem trgu morajo biti narejene v skladu s slovenskimi zakoni. Naredili smo pregled slovenske zakonodaje ter evropskih direktiv. Za primerjavo smo preučili še, kako hrup toplotnih črpalk urejata Avstrija in Švica. Po naboru toplotnih črpalk vseh treh tipov smo naredili ekonomsko, energetsko in okoljsko analizo za vsako toplotno črpalko. V ospredje smo postavili toplotne črpalke tipa zrak / voda, ker oddajajo hrup v okolje. Naredili smo tudi pregled možnih rešitev, ki se ponujajo na slovenskem trgu. Za ocenitev najprimernejše in pregled zavedanja smo naredili anketo med splošno populacijo, intervjuje s ponudniki, Inšpektoratom za okolje za okolje in prostor RS in Eko skladom, saj nas je zanimala obravnava hrupa. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo programa DEXi ugotavljali primernost vseh toplotnih črpalk, ki smo jih obravnavali v delu.
Ključne besede: Toplotna črpalka, zakonodaja, hrup, subvencija, mejne vrednosti hrupa, učinki naložbe, analiza tveganja, DEXi
Objavljeno v RUNG: 23.12.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Elektroenergetika pred 20. leti : pisalo se je leto 1997Drago Papler, 2018, strokovni članek Ključne besede: energetika, gospodarstvo, ekologija, zakonodaja, razvoj, elektroenergetski sistemi, omrežja, obnovljivi viri, osveščanje, odjemalci
Objavljeno v RUNG: 19.05.2020; Ogledov: 1793; Prenosov: 0 |
8. Upoštevanje stroke v razvojnih energetskih dokumentihDrago Papler, 2017, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: energetika, energetski sistemi, električna energija, omrežja, razvoj, kakovost, oskrba, zanesljivost, trajnostni razvoj, inovacije, ekonomika, zakonodaja, strategija
Objavljeno v RUNG: 18.05.2020; Ogledov: 1980; Prenosov: 0 |
9. OSNUTEK STRATEGIJE ZA PREHOD MESTNE OBČINE NOVA GORICA DO OBČINE BREZ ODPADKOVMateja Pečnik, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so opisane različne poti, po katerih občine pri ravnanju z odpadki poskušajo doseči stanje brez odpadkov – BO (angl. Zero Waste). Prikazano je, s kakšnimi pristopi, ukrepi in vlaganji so nekatere občine uvajale strategijo brez odpadkov ter kakšne učinke so pri tem dosegale. Nadalje so predstavljene skladnosti zakonske ureditve s sistemom brez odpadkov oziroma kje in kakšna so neskladja. V nadaljevanju se naloga nanaša na stanje sistema ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica (MONG) in drugih goriških občinah. Primerjani so podatki o zbranih količinah odpadkov in njihovi končni uporabi, kar je kasneje uporabljeno v primerjavi z nekaterimi občinami, ki uvajajo sistem BO. Upoštevani so podatki o učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Komunale Nova Gorica, d. d. Izpostavljeni so obstoječi ukrepi in primeri dobrih praks ponovne uporabe. Na osnovi intervjujev in analize izpolnjenih anket je ocenjena pripravljenost skupnosti za aktivno vključitev, ki je potrebna za prehod občine na strategijo BO pri ravnanju z odpadki. Končni korak zajema uporabo zbranih podatkov za pripravo predloga strategije, po kateri bi MONG lahko dosegla stanje brez odpadkov. Predlog obsega ukrepe, njihovo časovno razporeditev, zahteve ukrepov in njihov učinek pri doseganju ciljev. Ocenjene so možnosti za razvoj »zelenih« delovnih mest ter drugi posredni učinki.
Ključne besede: Komunala Nova Gorica d. d., brez odpadkov, MONG, zakonodaja.
Objavljeno v RUNG: 04.03.2020; Ogledov: 2886; Prenosov: 122
Celotno besedilo (3,71 MB) |
10. MOŽNOSTI ZMANJŠANJA ODPADKOV HRANE V SLOVENIJI: PRIMER MLEČNIH IZDELKOVBoštjan Gerbec, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko zavržene hrane v Slovenji ter širše. V Sloveniji vsako leto zavržemo 73 kilogramov hrane na prebivalca, podatki zadnjih let pa kažejo na naraščanje teh količin. Polovico zavržene hrane ustvarijo gospodinjstva. Ker je hrana nepogrešljiva za življenje, veliko ljudi pa živi v pomankanju, je takšno stanje zaskrbljujoče in nas kot družbo ne prikazuje v najboljši luči.
Pri razumevanju problema in pri iskanju rešitev smo poleg pregleda zakonodaje in znanstvene literature izvedeli tudi raziskavo na primeru mlečnih izdelkov. Uporabili smo tri raziskovalne pristope: anketo, intervju ter eksperiment s preizkusom izdelka. Ugotovili smo, da je literatura v večini dostopna le v obliki znanstvenih člankov in študij, prav tako še do nedavnega ni bilo sistematičnega zbiranja in vodenja evidenc o količinah zavržene hrane. V nalogi smo predlagali ukrepe in načine, kako bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane, in izpostavili velik pomen tega, da vsak posameznik začne pri sebi. Ustrezno je treba nakupovati hrano, planirati obroke ter hrano tudi pravilno shranjevati. V nalogi smo tudi predstavili različne primere dobrih praks, ki prav tako pomagajo zmanjševati količino zavržene hrane, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini.
V nalogi smo potrdili hipotezo, ki smo jo izpostavili na začetku, da se lahko količina zavržene hrane v Slovenji zmanjša. Potrošniki lahko na to neposredno vplivamo v domačih gospodinjstvih. S spremembami nakupovalnih navad pa lahko v določeni meri vplivamo tudi na trgovce in na njihovo ponudbo živil. Na problem hrane, ki se izgublja v proizvodnem in distribucijskem delu življenjskega cikla, pa v širšem smislu lahko vplivajo tako vlade vseh držav kot tudi mednarodna skupnost.
Ključne besede: zavržena hrana, zakonodaja, gospodinjstva, primer zavrženih mlečnih izdelkov, zmanjševanje odpadne hrane z ozaveščanjem, zmanjševanje odpadne hrane z državnimi politikami
Objavljeno v RUNG: 14.09.2018; Ogledov: 3682; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,96 MB) |
