71. Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo : Ob poeziji Franceta PrešernaBožič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others.
Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih
in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno
zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno v RUNG: 19.08.2016; Ogledov: 5291; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (537,62 KB) |
72. Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomenZoran Božič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest.
Ključne besede: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila
Objavljeno v RUNG: 19.07.2016; Ogledov: 4422; Prenosov: 243
Celotno besedilo (190,52 KB) |
73. |
74. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problemZoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna
vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in
omogočajo polno doživljanje.
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4249; Prenosov: 236
Celotno besedilo (503,05 KB) |
75. Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih berilZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 30.12.2015; Ogledov: 5375; Prenosov: 204
Celotno besedilo (347,15 KB) |
76. Šiška (p)osebno : Ozadje razvoja avtorskega dokumentarnega filmaDino Schreilechner, 2015, diplomsko delo Opis: Namen teoretičnega dela diplomske naloge je osvetliti ozadje razvoja praktičnega diplomskega projekta, kratkega dokumentarnega filma Šiška (p)osebno. Besedilo na naslednjih straneh je zato sestavljeno iz dveh sklopov:
Prvi del je namenjen vzpostavitvi žanrskega in zgodovinskega konteksta, v katerem je nastajal diplomski film. V njem je strnjeno povzetih več kot 120 let razvoja dokumentarnega filma v - vse od prvih posnetkov resničnega dogajanja prek razvoja avtorskega izraza v tridesetih, medvojnega in povojnega obdobja do velikih sprememb in novih možnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Posebna pozornost je namenjena kratkemu pregledu zgodovine slovenskega filma in predstavitvi najbolj uveljavljenega načina klasifikacije dokumentarnih filmov glede na način reprezentacije. Prvi del zaokrožuje kratek teoretski uvod v promocijo dokumentarnih filmov - področje, ki je še danes pogosto zapostavljeno.
Drugi del predstavlja podroben opis nastajanja avtorskega dokumentarnega projekta - od ideje in okoliščin, ki so pripeljale do izbire teme prek obširnih raziskav, strukturiranja zgodbe in priprave scenarija. Iskreno so predstavljene vse težave, s katerimi se avtor srečuje pri produkciji, torej snemanju filma, in izzive, ki jih novincu na tem področju postavlja postprodukcija - torej montaža posnetega gradiva v smiselno celoto ter dodatna obdelava slike in zvoka, ki bistveno prispevata k kakovosti končnega izdelka. Besedilo se zaključi s pregledom najbolj kritičnih točk v praktičnega projekta ter razmislekom o možnih izboljšavah in nadgradnji projekta.
Ključne besede: dokumentarni film, produkcija, video, film, dokumentaristika, zgodovina, Ljubljana, Šiška
Objavljeno v RUNG: 24.09.2015; Ogledov: 6520; Prenosov: 280
Celotno besedilo (3,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
77. |
78. Miselno-duhovni krogozor Primoža Trubarja in Maksima Greka : (preizkus renesančnega humanizma)Neža Zajc, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: henesančni humanizem, duhovnost, eksegeza, slovenska kultura, ruska kultura, kulturna zgodovina, 16.st., primerjalne študije
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 5042; Prenosov: 152
Celotno besedilo (34,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
79. |
80. Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5698; Prenosov: 178
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
