1. |
2. |
3. Astrotop_X : razstavaNejc Trampuž, Dorotea Dolinšek, Peter Purg, Andreja Gomboc, 2024, razstava Opis: Medtem ko je velik del vesoljske industrije pa tudi družbenih ambicij in pripovedi usmerjen na iskanje življenju prijaznega planeta, se skupina umetnic_kov in znanstvenic_kov v projektu Astrotop_X sprašuje, kdo ali kaj je (ali so) subjekt(i), ki išče(jo) drugi dom v vesolju in kaj določa dejavnike, ki kozmično krajino opredelijo kot krajino ‘B.’ Izbrani ekosistem v kapsuli s pomočjo senzorske tehnologije ter računalniškega algoritma upira pogled v globoko vesolje, brska po podatkovni bazi eksoplanetov in presoja, kam – in če sploh – bi se kazalo preseliti v prihodnosti. Skrbno izbran del kraškega ekosistema v kapsuli Astrotop_X preko sporočanja stanja temperature in cirkadialnega ritma v realnem času analizirala bivanjski potencial na eksoplanetih.
Po premierni predstavitvi na pričujoči razstavi bo kapsula potovala v umetniško-znanstvenem laboratoriju xMobil, avtomobilski prikolici na sončne celice, ki predstavlja del zaprtokrožnega sistema, značilnega za vesoljska plovila. Tako se bodo v kapsuli naseljevali različni drugi prizadeti ekosistemi, medtem pa bodo teleskopi vsak dan odkrivali še kak morebitni planet B – ki pa bo seveda zmeraj predaleč, da bi tja tudi zares odpotovali ljudje. Morda pa bo to kdaj uspelo vsaj rastlinam?
Z vidika botanike je kraško rastlinstvo nedvomno že prilagojeno na trde življenjske pogoje, navajeno je na stres: zimski mraz, padavine, sušo, pomanjkanje zemlje in pregrevanje tal, sončno sevanje, burjo. Podobno, najbrž še huje bi bilo na eksoplanetu. Moralno-ekološka dilema: ali ne bi bila takšna rastlina, ki obišče ali se preseli na tuj planet preprosto invazivna vrsta? Tehnični problem: kako naj rastline preživijo tako dolgo pot? Prav možnost preživetja v takih razmerah je izziv tudi za raziskovalce, zato je izbor rastlin za potovanje prva, morda najpomembnejša odločitev. Poleg živih rastlin bi v tako kapsulo lahko dodali tudi t.i. “semensko bombico” ki potrpežljivo čaka na konec medzvezdnega potovanja…
Projekt Astrotop_X nasprotuje antropocentrističnemu dojemanju okolja in poudarja medsebojno soodvisnost vsega živega. V skladu z mislimi Donne Haraway in njenega “chthulucena” poziva k sobivanju večvrstnih skupnosti, kjer so nepremočrtna prepletenost in soodvisnost ključni za prihodnost Zemlje in njenih ekosistemov. Le na takšnem globokem sobivanju pa lahko temeljijo tudi tvorne spekulacije za prihodnost. Ali lahko rastline brez človeškega posredovanja postanejo zares avtonomni protagonisti medzvezdnih potovanj in
Skupina Astrotop_X:
Nejc Trampuž & Dorotea Dolinšek, umetnika
Andreja Gomboc, astronomija (UNG FN / CAK)
pETER Purg, znanost-umetnost (UNG FH/AU, GO! 2025)
Sodelujejo:
Programiranje: Saptashwa Bhattacharyya (UNG FN / CAK)
Botanika: Jože Bavcon ter Blanka Ravnjak (Botanični vrt, UL BF)
Tehnične rešitve: Dmitry Morozov
Grafično oblikovanje: Nejc Trampuž
Fotografiranje rastlin: Nejc Trampuž
Asistent fotograf: Jure Gubanc
Fotografija dogodkov: Gašper Rebernik (UNG AU)
Ekologija: Peter Trontelj (UL BF)
Skrb za jamo in okolje: Jamarski Klub Temnica
Produkcija: GO! 2025, Xcenter, Mojca Stubelj Ars
Astronomska opazovanja: Andrej Guštin, Eduardo Concepción
Produkcija GO! 2025 (Mojca Stubelj Ars, Xcenter) v okviru projektov PostMobilnost in xMobil (pETER Purg)
V sodelovanju z:
Univerza v Novi Gorici (ung.si), Fakulteta za naravoslovje (FN), Fakulteta za humanistiko (FH), Akademija umetnosti (AU)
Univerza v Ljubljani (uni-lj.si), Biotehniška fakulteta (BF) in Botanični vrt UL
Zavod Cosmolab
presežejo naše (človekove) fizične, fizikalne in nenazadnje geopolitične omejitve? V tem kontekstu Astrotop_X kritizira nenietzschejansko prečloveški tehnoeskapizem, ki poganja distopične fantazije kolonizacije vesolja. Opozarja na krhkost tuzemskih ekosistemov, ki so pogosto neupoštevani v dominantnih narativih o vesolju, tamkajšnjih vojaških in ekonomskih prestižih ter sci-fi pravljicah o lepi prihodnosti tam-nekje, vstran od grde in izčrpane krajine A. V algoritem kapsule je vključena podatkovna gesta, ki naposled priznava – da smo tukaj pravzaprav le ljudje (sami).
Tudi rastline so večplastne in nomadske enote, zato opirajoč se na posthumanistično misel Rosi Braidotti Astrotop_x spodbuja premik izven človeškega subjekta, s tem pa na novo opredeljuje in v fokus postavlja voljo ne-človeških dejavnikov. Četudi skozi nemara vendarle prečloveški umetniško-znanstveni pristop, kapsula Astrotop_X omogoča, da narava sama postane aktivna raziskovalka kozmične prihodnosti, s čimer razbija hierarhično ločnico med človekom in ne-človekom. Poziva k preučevanju ne le našega vpliva na planet, temveč tudi, kako lahko (tudi močno prizadeti) ekosistemi kot je (pred kratkim od ognja opustošen) Kras sami navigirajo skozi kompleksne čezresničnosti, kjer Zemlja morda ni več edino ali primarno domovanje živih bitij.
Ključne besede: znanost-umetnost, intermedijski, antropocen, medijski, astronomija, botanika, ekologija, interdisiplinaren, vesoljsko potovanje
Objavljeno v RUNG: 11.11.2024; Ogledov: 890; Prenosov: 6
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Symphotree / Taming the Forest : Festival novomedijske umetnosti Speculum ArtiumMiha Godec, Abiral Khadka, Nikita Peresin Meden, Tijana Mijušković, Kristina Pranjić, Peter Purg, druga izvedena dela Ključne besede: Znanost in umetnost, biosonifikacija, raziskovanje v umetnosti, gozd, Kras
Objavljeno v RUNG: 19.12.2022; Ogledov: 2535; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
