21. |
22. Bi-magnetic composite nanoplatelets combining hard-magnetic barium hexaferrite core covered with soft magnetic iron oxide layerBlaž Belec, Darko Makovec, Goran Dražić, Benjamin Podmiljšak, Tanja Goršak, Sašo Gyergek, Matej Komelj, Josep Nogues, unpublished invited conference lecture Keywords: bi-magnetic nanoparticles, composite nanoparticles, exchange coupling
Published in RUNG: 05.06.2018; Views: 4515; Downloads: 0
This document has many files! More... |
23. |
24. |
25. THE INCIDENCE OF NEW ECOSYSTEMS (EE – EMERGING ECOSYSTEMS) IN THE KARST BIOSPHERE RESERVE : GROUP PROJECT, FINAL REPORTKlemen Cotič, Matej Pogorelc, Matjaž Reya, Barbara Šavli, Nika Feigina, Merisa Kapić, Ӧzkan Karaçam, Mariya Perepelytsya, 2017, other monographs and other completed works Abstract: The need of wood for building and heating, the extensive grazing and population growth in the 18th and 19th centuries led to turning the Karst area in Slovenia into a bare land. In the 19th century organised reforestation started which was successfully performed with Black pine (Pinus nigra J. F. Arnold). Later on, the reforestation was replaced by the process of spontaneous afforestation. The successfulness of reforestation with Black pine also made it possible for the native tree species to grow. The abandoning of the use of agricultural land also contributes to the spontaneous afforestation. In this project we determined the changes in forest cover through time. We used aerial photographs from the years 1957, 1975, 1985 and 2015. By drawing polygons on the maps in the QGIS programme on the areas that are covered with forests, are overgrown or are used for agricultural purpose we compared the areas from the maps of different years. We found out that the area covered with forest had increased by more than 50 % from the year 1957 to 2015. The increase in the area of forest cover due to afforestation provides new habitats for fauna and flora to live in.
Keywords: Karst, afforestation, new habitat, Black pine, human impact
Published in RUNG: 07.11.2017; Views: 5694; Downloads: 0
This document has many files! More... |
26. |
27. Zaprtozančno vodenje več-conske peči za kaljenje jeklenicMatej Gabrijelčič, 2016, master's thesis Abstract: Več-conske peči za kaljenje jeklenic se v jeklarstvu uporabljajo za izboljševanje mehanskih lastnosti jeklenic. Peč je sestavljena iz več con, v teh spreminjamo temperature z odprtostjo ventilov dovoda energenta za ogrevanje in tako sledimo predpisanim temperaturam iz diagrama procesa kaljenja. Če odprtost ventila za ogrevanje posamezne cone peči vodimo ročno, se lahko zaradi zunanjih motenj pojavi problem pri medsebojnem vplivu sprememb temperatur v conah. To povzroči slabe mehanske lastnosti jeklenic, strošek segrevanja peči se poveča, ob tem pa imamo zagotovljeno tudi slabo varnost ročno vodenega procesa. Opisane slabosti ročno vodenega procesa rešimo z avtomatsko regulacijo. Izbrali in ovrednotili smo metodo vodenja več-conske jeklarske peči za kaljenje jeklenic in pokazali ekonomsko upravičenost avtomatske regulacije. Ugotovili smo, da avtomatsko voden proces sledi zahtevam po ustrezni temperaturi v posamezni coni peči − glede na diagram kaljenja jeklenic −, je varnejši od ročno vodenega, strošek njegove vpeljave pa se povrne v kratkem časovnem obdobju. Zaključimo lahko, da je ustrezno voden proces zanesljiv in velikokrat ponovljiv, predstavlja tisti proces, ki pošilja ustrezne informacije regulatorju procesa preko povratne zanke o tem, kaj se dogaja v posamezni coni peči za kaljenje jeklenic.
Keywords: več-conska peč, kaljenje, jeklenica, zaprtozančno vodenje, dinamični sistem, metoda Monte Carlo
Published in RUNG: 06.12.2016; Views: 7230; Downloads: 256
 Full text (1,31 MB) |
28. Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v FojaniMatej Debenjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu.
V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani.
Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Keywords: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Published in RUNG: 29.09.2016; Views: 4972; Downloads: 328
Full text (2,65 MB) |
29. Biogas production from brewery yeast in an EGSB reactorGregor Drago Zupančič, Milenko Roš, Miran Klemenčič, Matej Oset, Romana Marinšek-Logar, 2016, professional article Abstract: Experience over a five-year period of full throughput using anaerobic co-digestion of brewery yeast for biogas production is described in this contribution. The brewery, with a total amount of available yeast (0.7 v/v %), had a 26.2 % increase in COD load and a 38.5 % increase in biogas production resulting in an increase in the biomethane/natural gas substitution ratio in the brewery from 10 % to 16 %.
Keywords: Anaerobic digestion, biogas production, brewery yeast, brewery wastewater, EGSB
Published in RUNG: 21.04.2016; Views: 7015; Downloads: 0
This document has many files! More... |
30. Biogaserzeugung aus Brauereihefe in einem EGSB-ReaktorGregor Drago Zupančič, Milenko Roš, Romana Marinšek Logar, Miran Klemečič, Matej Oset, 2015, professional article Abstract: Im vorliegenden Beitrag soll die fünfjährige Erfahrung mit der Co-Vergärung von Brauereihefe für die Erzeugung von Biogas im industriellen Maßstab vorgestellt werden. Der Betrieb mit den gesamten, in der Brauerei anfallenden Heferückständen (0,7 Vol.-%) brachte eine Steigerung der CSB-Fracht von 26,2 Prozent und der Biogaserzeugung von 38,5 Prozent. Infolgedessen erhöhte sich die substitutionsquote Biomethan/Erdgas in der Brauerei von 10 auf 16 Prozent.
Keywords: Brauereihefe, Biomethan, Erdgas, Co-Vergärung
Published in RUNG: 29.03.2016; Views: 5577; Downloads: 0
This document has many files! More... |
