121. Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videlSaša Buti, 2016, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 7655; Prenosov: 278
 Celotno besedilo (536,51 KB) |
122. Literarna zapuščina Dore GrudenMarjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 7225; Prenosov: 402
Celotno besedilo (766,96 KB) |
123. Lik matere v avtobiografskih romanih Hiša večera, Saga o kovčku in MalahornaTina Rutar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava likov matere v avtobiografskih romanih Hiša večera Mire Mihelič, Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec in Malahorna Nade Gaborovič. Mira Mihelič je ena prvih ženskih avtoric avtobiografskega pisanja pri nas, poleg nje sem izbrala še dve pisateljici, ki v središče svojih romanov postavljata sebe in svojo družino ‒ Nado Gaborovič in Nedeljko Pirjevec. Poleg njihovih življenjskih zgodb in vsebin treh izbranih romanov so v diplomskem delu predstavljene tudi avtobiografske zvrsti, ki se pojavljajo v navedenih delih. Diplomskemu delu je priložen popis spominov mojih prednic, ki je nastal kot zaključna naloga pri predmetu Sociologija spolov pod mentorstvom izr. prof. Mirjam Milharčič Hladnik. Tudi ti spomini opisujejo ženske kot matere in njihovo življenje v prejšnjem stoletju. Čeprav so ženski liki med seboj zelo različni, imajo skupne lastnosti, ki izhajajo iz dejstva, da so matere. Pri tem je lik matere Mire Mihelič pravo nasprotje vsem ostalim, ki se žrtvujejo za svoje otroke.
Ključne besede: avtobiografski roman, lik matere, družina, spomini, Mira Mihelič, Nedeljka Pirjevec, Nada Gaborovič
Objavljeno v RUNG: 29.08.2016; Ogledov: 7131; Prenosov: 348
Celotno besedilo (806,88 KB) |
124. |
125. |
126. |
127. |
128. Lik umetnice - migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer : Magistrsko deloJasmina Spahalić, 2015, magistrsko delo Opis: V raziskavi sem se osredinila na lik umetnice v slovenskih romanih in naredila primerjavo med deli treh avtoric – Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Predvsem sem se posvetila vprašanju, kako žensko v tujem okolju določa njena spolna identiteta. V feministični teoriji fenomen in koncept migrantstva predstavlja pozicijo, ki ženskam ponuja možnost, da lahko nadzorujejo lastno življenje in usodo in o njiju več ne odloča patriarhalni družbeni red. Ob prebiranju romanov, ki so predmet moje raziskave, sem ugotovila, da močno izstopa problem ženske identitete in v večini primerov je v ospredju lik tujke in šele nato lik umetnice. Analiza zaobjema naslednje romane: Posebne nežnosti (1990) Marjete Novak Kajzer; Moreno (2003) in Smrt slovenske primadone (2007) Brine Svit ter Sobo gospe Bernarde (2007) in Ino (2011) Cvetke Bevc.
Ključne besede: Posebne nežnosti, Marjeta Novak Kajzer, Moreno, Smrt slovenske primadone, Brina Svit, Soba Gospe Bernarde, Ina, Cvetka Bevc, lik umetnice, migrantka, feministične študije.
Objavljeno v RUNG: 08.10.2015; Ogledov: 6522; Prenosov: 386
Celotno besedilo (740,76 KB) |
129. Motiv tujca v slovenski dramatiki absurdaŠpela Debenak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavam motiv tujca v izbranih delih slovenske dramatike absurda. Osredotočam se na sledeča dela: Jože Javoršek: Povečevalno steklo, Dominik Smole: Veseloigra v temnem, Rudi Šeligo: Svatba, Peter Božič: Vojaka Jošta ni in Matjaž Zupančič: Slastni mrlič. Skupen je motiv tujca, ki v različnih podobah in pomenih nastopa kot rdeča nit, in jih povezuje v smiselno celoto.
V literarnih delih se osredinjam na analizo značilnosti dramatike absurda, s posebnim pogledom na pojav motiva tujca. Motiv tujca, ki sem ga spremljala v analiziranih dramskih tekstih, odpira skupno občutenje odtujenega, izpraznjenega sveta. Občutje, ki je značilno za dramatiko absurda, skozi motiv tujca dobiva družbeno kritični podton, saj opozarja na zlaganost in razvrednotenost družbe.
Ključne besede: drama absurda, motiv tujca, Jože Javoršek, Dominik Smole, Rudi Šeligo, Peter Božič, Matjaž Zupančič
Objavljeno v RUNG: 24.09.2015; Ogledov: 5536; Prenosov: 332
Celotno besedilo (803,36 KB) |
130. |
