21. |
22. Družbeno odgovorna uporaba znanj in tehnologij : 5. znanstvena konferenca VIVUS 2018Drago Papler, 2018, poljudni članek Ključne besede: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, znanje, tehnologije, energetika, gospodarstvo, ekologija, razvoj, obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, upravljanje, odpadki Objavljeno v RUNG: 19.05.2020; Ogledov: 2928; Prenosov: 0 |
23. |
24. |
25. Raziskava o energetski učinkovitosti : učinkovita raba energije in upravljanja z energijo v podjetjihDrago Papler, 2017, izvirni znanstveni članek Ključne besede: energetska učinkovitost, električna energija, upravljanje, raba energije, prihranki, mnenjske raziskave, statistična analiza, korelacijska analiza, faktorska analiza Objavljeno v RUNG: 15.05.2020; Ogledov: 2891; Prenosov: 0 |
26. |
27. |
28. Energetska učinkovitost dosežena s sistematičnimi ukrepi upravljanja z energijoDrago Papler, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: energetska učinkovitost, električna energija, toplota, raba energije, sončne elektrarne, prihranki, emisije CO2, statistična analiza, ragresijska analiza Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 3044; Prenosov: 16 Povezava na celotno besedilo |
29. Priložnost je tudi v manjših hidroelektrarnahDrago Papler, 2015, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: pogledi, raziskave, razvoj, kakovost, tveganja, ekonomika, majhne hidroelektrarne, obnovljivi viri energije Objavljeno v RUNG: 13.05.2020; Ogledov: 2844; Prenosov: 0 |
30. Trajnostni potencial sončnih elektrarn v SlovenijiNejc Blažek, 2019, magistrsko delo Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno. Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 5063; Prenosov: 156 Celotno besedilo (1,89 MB) |