1. Optimizacija prezračevalnega sistema komunalne čistilne naprave z energetsko, ekonomsko ter okoljsko analizo projekta : magistrsko deloUroš Braz, 2024, magistrsko delo Opis: Čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod čistijo odpadne vode do stopnje, ki je primerna za izpust v okolje. To počnemo na različne načine, eden izmed njih je čiščenje s pomočjo vnosa zraka, kjer pri tem posnemamo naravo, le da so ti postopki bolj intenzivni. Pri vnosu zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave se poslužujemo različnih puhal ter mešal, vedno pa imamo pred očmi maksimalni čistilni učinek ob najmanjših obratovalnih stroških. Kot smo pokazali v tem magistrskem delu, predstavlja prezračevanje skoraj 2/3 vseh energijskih potreb čistilne naprave, zato je v današnjem času ob naraščanju cen energentov ter vsestranskih prizadevanjih po zmanjšanju porabe energije še toliko bolj pomembna pravilna izbira načina vnosa zraka v prezračevalne bazene čistilne naprave. Pri načrtovanju čistilnih naprav si želimo doseči čim večji učinek čiščenja, čistilna naprava pa naj obratuje ob čim manjših stroških. Izkaže se, da kljub preverjenim metodam čiščenja v praksi zaradi napačnih odločitev pri načrtovanju vedno ne dosegamo zgornjih ciljev.
V zaključnem delu magistrskega dela smo pokazali, kako s pravilno izbiro in načrtovanjem tehnološke opreme zmanjšamo stroške obratovanja ter izboljšamo delovanje komunalne čistilne naprave. Investicijo smo s pomočjo dinamičnih metod ocenili z ekonomskega vidika. Izvedli smo meritve raztopljenega kisika ter porabe energije. Investicijo smo ovrednotili z okoljskega stališča z izračunom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter vzorčenjem in analizo odpadne ter očiščene vode pred in po zamenjavi prezračevalnega sistema.
Ključne besede: čiščenje odpadnih vod, čistilne naprave, difuzorji, prenos kisika, prezračevanje, prezračevalniki, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 05.06.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Merjenja za globalno trgovino : Svetovni dan meroslovja 2020Drago Papler, 2020, strokovni članek Ključne besede: merjenje, analize, raziskave, razvoj, organizacija dela, trgovanje, gospodarstvo, pametna omrežja, merilne naprave, kakovost, metode
Objavljeno v RUNG: 29.03.2023; Ogledov: 1034; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Odprtokodne rešitve pri upravljanju pametnega doma : magistrsko deloDavid Vidmar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena izvedba osnovnega sistema za avtomatizacijo pametnega doma. Poudarek je na uporabi brezplačne odprtokodne rešitve in na izgradnji modularne osnove z možnostjo enostavne nadgradnje na podlagi želja in potreb uporabnika. Obravnavane so vse prednosti takega sistema in razloženo je delovanje vseh povezav med gradniki. Domača avtomatizacija ali pametni domovi pomenijo uvajanje novih tehnologij v domače okolje z namenom, da se uporabnikom ponudi dodatne prednosti na ravni udobja bivanja. V magistrsko nalogo je najprej vključen opis pametnega doma in IoT naprav. Sledijo opis protokolov za primerljive mikro sisteme in primeri komercialnih naprav, ki so dostopne na trgu. Jedro sistema sta mikroračunalnik Raspberry PI in openHAB programska oprema, ki skrbi za celotno delovanje in komunikacijo v sistemu. Predstavljena sta dva primera z izdelano generično napravo v obliki senzorja temperature in vlage, in sicer v povezavi z razvojno ploščico NodeMCU. Predstavljena je tudi povezava komercialne naprave s podporo MQTT protokola. Prav tako je obravnavana komunikacijska metoda objavi/naroči, ki je jedro MQTT protokola in prenašanja informacij znotraj opisanega primera. V sistem spada tudi vmesnik na pametnem telefonu ali tablici za preprosto spremljanje in upravljanje vseh priključenih naprav. V zadnjem delu je še so še prikaz s primeri in možnosti razširitve.
Ključne besede: pametni dom, IoT naprave, openHAB, MQTT, Raspberry Pi, NodeMcu, wi-fi relejsko stikalo, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 17.12.2021; Ogledov: 2243; Prenosov: 69
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kdaj se bomo v Sloveniji ogrevali na okolju prijazen način?Erik Potočar, Mojca Vendramin, Henrik Gjerkeš, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Ključne besede: Trajnostno ogrevanje, emisije, kurilne naprave, energetska revščina, NEPN
Objavljeno v RUNG: 03.12.2020; Ogledov: 2516; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
9. ANALYSIS OF ALTERNATIVE CHANCES FOR SLUDGE TREATMENT AT NEW CENTRAL WASTE WATER TREATMENT PLANTRenata Janja Slovša, 2016, magistrsko delo Opis: The purpose of this master’s thesis is to present the operation of a large municipal waste water treatment plant in Slovenia with over 300.000 PE and its efficiency, and through a theoretical analysis to present the current practice and alternative options of sewage sludge treatment in Slovenia and around the globe. The main objective of master's thesis is to present the most possible alternative scenarios for the final managing of sewage sludge from WWTPs and at this objective we take into consideration the impact on Carbon Foot Print (CFP).
Due to scenarios (thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a cement plant, co-incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in a local power plant, thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a local power plant, incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in own plant, incineration of dried sludge (90% d.m.) in own plant, and also prohibited scenarios such as sludge utilisation in the soil -fertilization, sludge disposal in the landfill) we calculated CFP and we find out that CFP of various methods of thermal sludge treatment are more or less similar but absolutely smaller than convetional sewage sludge treatment. The CFP is more favourable for dehydrated sludge than for pre-dried sludge, and it is also more favourable for treatment in industrial furnaces (heat power plant, cement plant) than in individual waste incineration facilities.
Ključne besede: odpadne vode, odpadno blato iz čistilnih naprav, čistilne naprave, primerjalne analize, analiza življenjskega cikla, ogljični odtis, toplogredni plini
Objavljeno v RUNG: 20.07.2016; Ogledov: 5348; Prenosov: 291
Celotno besedilo (2,33 MB) |
10. Water salinity and the efficiency of constructed wetlandsMilana Karajić, 2015, doktorska disertacija Opis: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja.
Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Ključne besede: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Objavljeno v RUNG: 22.12.2015; Ogledov: 6170; Prenosov: 195
Celotno besedilo (6,15 MB) |
