71. Do children use language structure to discover the recursive rules of counting?Rose M. Schneider, Jessica Sullivan, Franc Marušič, Rok Žaucer, Priyanka Biswas, Petra Mišmaš, Vesna Plesničar, David Barner, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: We test the hypothesis that children acquire knowledge of the successor function — a foundational principle stating that every natural number n has a successor n + 1 — by learning the productive linguistic rules that govern verbal counting. Previous studies report that speakers of languages with less complex count list morphology have greater counting and mathematical knowledge at earlier ages in comparison to speakers of more complex languages (e.g., Miller & Stigler, 1987). Here, we tested whether differences in count list transparency affected children’s acquisition of the successor function in three languages with relatively transparent count lists (Cantonese, Slovenian, and English) and two languages with relatively opaque count lists (Hindi and Gujarati). We measured 3.5- to 6.5-year-old children’s mastery of their count list’s recursive structure with two tasks assessing productive counting, which we then related to a measure of successor function knowledge. While the more opaque languages were associated with lower counting proficiency and successor function task performance in comparison to the more transparent languages, a unique within-language analytic approach revealed a robust relationship between measures of productive counting and successor knowledge in almost every language. We conclude that learning productive rules of counting is a critical step in acquiring knowledge of recursive successor function across languages, and that the timeline for this learning varies as a function of count list transparency.
Ključne besede: Cross-linguistic
Count list
Successor function
Natural number concepts
Number acquisition
Conceptual development
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 3349; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
72. OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJAPetra Gerbec, 2019, magistrsko delo Opis: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Ključne besede: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Objavljeno v RUNG: 10.12.2019; Ogledov: 4885; Prenosov: 235
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
73. How to react to the necessity of a sustainable animal production? The EcoLamb project.Tanja Peric, Martina Bergant Marušič, Ario De Marco, Petra Makorič, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: EcoLamb assesses the sustainability of diverse European sheep production systems focusing on the ecological footprint, animal welfare aspects and nutrition value of lamb meat. The outcomes of these assessments will be used to understand the potential future barriers that limit the innovative capacity and development of the sector and the opportunities that may provide a future market niche against competitive products from other global markets. Farm solutions that incorporate consumer expectations for animal welfare and meat quality will enhance the competitiveness of Europe's lamb meat sector. The project engages trans-national research and industry stakeholders from 6 countries made up of Germany, Italy, Portugal, Slovenia, Spain and Turkey to analyse on 20 case study farms resource-efficient, competitive and low-carbon lamb production models. Direct linkage between animal welfare, meat quality and pharmaceutical use will also be determined using innovative Precision Farming techniques. The project will produce a toolbox of recommendations for productive sheep farm management, supply chain and marketing on how to improve the acceptability of lamb meat by consumers. Thus, the multidisciplinary approach and the multi-actor involvement of the EU sheep sector will assist in re-designing critical aspects to increase society acceptance and the place of lamb meat in future diets and the outcomes of the project will be used by stakeholders to promote changes in farm management, marketing and processing of meat from sheep. Additionally, results will be used by farm consultants, farmer groups and policy officers to re-design consulting approaches and plan new initiatives to make all aspects of the European sheep industry more sustainable.
Ključne besede: Sustainability, animal production, lamb, welfare, quality, meat, EcoLamb
Objavljeno v RUNG: 26.11.2019; Ogledov: 3277; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Looking for Cognitive Foundations of Functional SequencesFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: With the multiplication of various functional projections, syntactic structures became very complex entities. Approaches like Cartography (e.g. Cinque and Rizzi 2008) went one step further than most other approaches, proposing that each sentence comprises of a number of universal, strictly ordered functional projections. In the noun phrase, the strictly ordered functional projections are said to be responsible not only for the relative order of numerals, demonstratives and nouns (cf. Cinque 2005), but also for the universal order of various types of adjectives (cf. Hetzron 1978; Sproat and Shih 1991; Cinque 1994; Scott 2002, etc.). Cinque and Rizzi (2008) discuss possible origins of the many hierarchies of functional projections and suggest that they might derive from general cognition. If cognition and its restrictions are behind the hierarchy of functional projections, then the order of projections hosting adjectives should be reflected in various non-linguistic cognitive processes. We designed several experiments to test this hypothesis. Our experiments did not confirm our hypothesis; but as we have also identified problems in the design of our experiments, our results do not warrant a clear rejection
of the hypothesis either.
Ključne besede: noun phrase, adjective ordering restrictions, functional hierarchy, experimental syntax, cognitive foundations of syntax
Objavljeno v RUNG: 22.11.2019; Ogledov: 3026; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
75. |
76. Tvorbeno jezikoslovje o slovenščiniFranc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Tvorbeno jezikoslovje je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširilo po Severni Ameriki in drugod po svetu. Spodbudilo je tudi nastanek številnih variacij osnovne ideje ter tudi tako pripomoglo k prepoznavnosti splošnega jezikoslovja. V Sloveniji je bilo tvorbeno jezikoslovje dolgo časa obrobno, četudi smo imeli s tvorbenim jezikoslovje stik že vsaj od šestdesetih let. V zadnjih letih je število tvorbenih objav o slovenščini skokovito naraslo, zaradi česar se zdi primerno narediti pregled nekaj najodmevnejših objav, ki vključujejo slovenske podatke.
Ključne besede: jezikoslovje, tvorbeno jezikoslovje, slovenščina, skladnja, pregled
Objavljeno v RUNG: 04.11.2019; Ogledov: 2745; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
77. Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica).
V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3212; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
78. Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfereAnja Petra Bencek, 2019, magistrsko delo Opis: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Ključne besede: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 4368; Prenosov: 142
Celotno besedilo (4,92 MB) |
79. Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnavaPetra Kovač, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3461; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,61 MB) |
80. |
