Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Darko Golija gradi likovni jezik na odnosih med različno fleksibilnostjo likovne materije, izpostavlja tudi ikonografsko globino podob, zelo intenzivno se ukvarja z dinamično in pripovedno možnostjo postavljanja v razstavni prostor (tokrat je to Veselov vrt in njegova bukoličnost ali celo arhaičnost sredi mesta Ljubljane) in kipar se tudi posveča razmišljanju povezav med skulpturami kot komunikacijskimi elementi sodobnosti. V ustvarjalnem procesu se močno ukvarja s preučevanjem čistih form, njihovimi jasnimi razmejitvami in povezovanji bodisi v ritme vertikal, horizontal ali pa valujočih linij, ki sproščajo morebitno občasno poudarjeno racionalnost kiparskih konstrukcij ali avtorsko prepoznavnih potez. Številne skulpture so strukture razmerij med globinskostjo in površinskostjo, masivnostjo in lahkotnostjo, enoformnostjo in multiformnostjo, jasnostjo in tudi enigmatičnostjo. Tako vizualno trdna kiparska telesa na določenem mestu, na izpostavljenem predelu dobijo dominanten poudarek, nekakšne detajl, ki v danem kipu ponazori njegovo vsebinsko jedro, lahko tudi razlagalno noto ali pa je le zgolj spodbujajoč akcent, ki naj zadrži gledalčeve poglede in spodbudi premislek ali čustveno asociativnost.
Ključne besede: skulptura kot struktura razmerij, prostorski organizmi, transparentnost skulpture, skulptura kot konstrukcij
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2310; Prenosov: 0

Opis: Akademska kiparka Polona Demšar je v nekaterih prejšnjih posameznih kiparskih delih ali določenih ciklih razvijala in oblikovala t. i. skulpture samomotrenja, pri katerih se je poglabljala v lastno podobo, jo raziskovala, odtiskovala, multiplicirala in razširjala v izbranih materialih. V dosedanjem kiparskem opusu so prisotne skulpture v najrazličnejših materialih, prevladujejo pa umetniška dela izdelana v steklu ali pleksi steklu nato dela v kovini ali lesu, zelo pogost material pa je glina, ki jo kiparka še posebno osredotočeno gnete, razvija, zgoščuje ter plasti v raznolike antropomorfne, torej konkretnejše prepoznavne podobe ali pa ohranja določeno mero neopredeljenosti likov, kjer se lahko gledalec prepušča asociativnim tokom misli in čutenj. Tam kjer je izpostavljena določena atmosfera telesnosti pa se vzpostavi še močnejši stik med nosilcem podobe, na primer glino in samo podobo, ki je v glini izoblikovana in na določeni temperaturi žgana ter izpostavljena javnosti. Na tokratni jesenski razstavi v galeriji Veselov vrt (DLUL) si je kiparka zamislila glineno rastje, glinene rastline, ki živijo svoja rastlinska življenja na vlažnih zmeljastih gozdnih tleh in se različno visoko, predvsem pa raznoliko razraščeno, razpredajo po gozdu, obraščajo drevesa, se plazijo ali pa le preprosto ležijo na zmelji in čakajo na svoj trenutek, ko bodo zaživele v vsej polnosti svojega bivanja.
Ključne besede: skulpture iz gline, prostorska postavitev, skulptura kot intimna izkušnja, glineno kiparsko rastje.
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2294; Prenosov: 0

Opis: Bistvo tokratnih skulptur akademskega kiparja Tomaža Zarife je urejena geometrična shema, ki z amorfnimi ali antropomorfnimi posebnostmi ustvarja raznolika razmerja med celovitostjo površin in struktur ter detajli, razporejenimi znotraj ali zunaj teh oblik. S spojem več oblik, več motivov v približani akaciji, ki jo doživljajo posamezni gledalci, nastaja igra percepcije. Tako organizacija skulptur po frontalni ali direktni shemi ter po globinski ali idejni shemi ostaja bodisi simetrična ali asimetrična bodisi prepoznavna ali enigmatična. Tomaž Zarifa tudi v tokratni postavitvi serije sedmih skulptur z naslovom To niso sanje, 2019, na materialni ravnini uporablja reciklirane materiale, vsakdanje predmete, ki pritegnejo njegovo pozornost in mu omogočijo različne nivoje izraznosti. Na ravnini sodobnih komunikacijskih razmerij je tudi tokrat v ospredju aktivno ukvarjanje z rekontekstualizacijo najdenih materialov, kot je na primer les s svojimi najrazličnejšimi strukturami in videzi. Iz ogromnega polja sodobnih družbenih praks ustvarjalec izlušči različna sporočila, vizualne ali intermedijske akcente, ki se različno vrivajo v vsakdanjost ter jih avtorsko preoblikuje v kiparska sporočila. Tako nastajajo njegove likovne strukture, izhajajoče iz konceptov najdenih predmetov (ready made), ki jih kombinira znotraj instalacij ali prostorskih postavitev, torej kiparskih kolažev in asemblažev, povezanih tudi z energijo (elektrika v povezavi z aparati) ter postopno dograjenih v t. i. vizualne strukture konceptualnih avtorskih arhivov.
Ključne besede: reciklirani materiali kot skulpture, vizualne strukture konceptualnih avtorskih arhivov, interaktivni objekt, skulptura kto konstrukt
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2513; Prenosov: 0

Opis: Ustvarjalka Andreja Čeligoj je tokrat pripravila projekt z naslovom Barvni svet oblik, izključno urejen za odprti prostor, torej prostor, ki ga ponuja Galerija Veselov Vrt (komenskega 8, Ljubljana) in osredotočila se je na štiri geometrično natančno definirane, strukturirane in sestavljene elemente, torej na štiri postaje likovne pripovedi, na vsebinsko večplastna prelivanja, povezujoča se ne samo z razumevanjem in prikazovanje geometričnih sestavov, temveč tudi z didaktično možnostjo, ki jih likovna geometrija ter elementarnost ponujata ter omogočata. V najnovejšem projektu se je usmerila v prikaz in strukturno kombinacijo štirih osnovnih likovnih akcentov kot so linija, oblika, prostor in točka, najprej naslikanih na platno in nato znotraj postavitve na prostem še dinamiziranih ter predvsem interpretiranih skozi konceptualno postavitev s pomočjo različnih materialov, ki se lahko prilagajajo prostoru; to so variabilni, gibljivi in prenosljivi ter predvsem kompatibilni materiali s kakršno koli idejo ter izvedbo vezano na posamezni razstavi prostor. Tako je sleherni izbrani in interpretirani element (torej tudi oblike in barve, teksture) umeščen najprej v funkcionalno bazo postavitven nato tudi v fragmentarnost kompozicije. In v končnem sestavu, torej pogledu na celotno likovno zgodbo na vrtu, vsi izbrani elementi uresničujejo razmerja med ploskvami, najprej glede na svetlobo reflektirajočih površinami, nato pa tudi glede na spremembe nagibov, kotov, diagonal, vertikal in horizontal, skratka avtorica razvije geometrijo likovnih elementov v vsej svoji izraznosti moči in praktični naravnanosti. Prav zato je ta razstava primerna za poučevanje, saj skozi likovno prakso nazorno in ustvarjalno prikazuje kako in na kakšen način se elementi, ki tvorijo likovni govor, izkazujejo, uporabijo in uredijo v umetniški nagovor. Nekateri likovni sestavi so pravzaprav mobili (viseče instalacije), torej iz mehke plastike (pleksi steklo, stiropor) narejeni gibljivi artefakti, zato tudi prenosljivi in prilagodljivi in ker je razstava napolnjena učne tematike, je avtorica predvidela tudi prazno steno ali premikajočo kompozicijo, takšno, ki jo bodo obiskovalci različnih starosti, predvsem pa najmlajši lahko premikali in soustvarjali kot svojo novo kompozicijo; kompozicijo mišljeno tudi kot uporabno vrednost likovne umestnosti.
Ključne besede: geometrične strukture, skulputra kot linij, kot oblika, kot prostor, barvni svet oblik, mobili, viseče skulptur
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2775; Prenosov: 0

Opis: Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal, nisem odmikal pogleda, nisem se premaknil, niti za milimeter prestavil stopal, stal sem pokončno, na mestu sem mirno obstal in upiral oči navzdol, nanj, na kamen sem gledal, ki je mirno ležal tam na obrežju in čakal. Nekdo me opazuje, začutim njegov kleni pogled, zaskeli me po moji kamniti površini, občutim njegovo takrat še vedno prikrito strast, nekakšno neukrotljivo energijo, da bi pogledal vame, da bi me pričel klesati, me počasi razstavljati in sestavljati, poiskati v meni vse tisto, kar nosim skrito v sebi, torej jaz kamen na tistem rečnem bregu nekega sončnega dne, in kdo ve koliko podobnih dni sem čakal nanj, pričakoval kiparja, ki me hoče videti, in zdaj me neutrudno motri, prebada me s pogledom, čeprav se me še ni dotaknil, niti približal se mi še ni, toda že čutim, kako me počasi in vztrajno obdeluje, kako leze vame in me občuti v vsakem še tako majhnem elementu moje notranjosti, in najina pogleda se srečata, v nekem trenutku se spojita v istost, v neobvladljivo željo, da se med seboj dotakneva, se nato končno spoznava in pričneva obdelovati in bom jaz kamen postajal on in bo on kipar postajal jaz.
Ključne besede: kipar in kamen, skulpture v kamnu, erotika v skulpturah, kamenine kot skulpture, fragmenti v kamnu, kamniti spomini
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2702; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...