171. |
172. Klasična in mladinska dela španske literature pri nas : Prevodni Pranger, on-line, 19. december 2022Veronika Rot, Marjeta Prelesnik Drozg, Barbara Pregelj, 2022, druga izvedena dela Opis: Na tokratnem Prevodnem Prangerju se bomo odpravili proti zahodu Evrope z dvema deloma, nastalima ne le v različnih stoletjih, pač par kar štiri sto let narazen. V osrčju razprave bo literarna klasika izpod peresa Miguela de Cervantesa, Zgledne novele, in mladinski roman Naravnost za nosom! nagrajene avtorice Ruth Tormo, ki ju je v slovenski jezik prinesla cenjena in plodna prevajalka za sladokusce Veronika Rot. O njenih prevajalskih prijemih bosta spregovorili selektorica večera dr. Barbara Pregelj in diskutantka Marjeta Prelesnik Drozg. Med njihovimi vpogledi, primeri iz izvirnika in prevoda ter odzivi občinstva bo vodila pot moderatorka večera Nina Medved.
Ključne besede: prevajanje, recepcija, špansko književnost
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 501; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
173. |
174. |
175. Genre rules as the framework for preservation and study of new media literature : preserving the conceptual frameworkAleš Vaupotič, 2024, prispevek na konferenci brez natisa Opis: At its core, human epistemology is based on two pillars: sense experience (consider the Humean empiricism, or phenomenology) and set-theory based logic. Quine in “Epistemology Naturalized” understands a human as a natural transformer of a meager input from senses into a torrential output of descriptions. For him also Carnap’s rational reconstruction (a logical reconstruction of the world from sense data) can be construed as creative and imaginative mechanical simulations, of the transformations from the world of experiential implications into various languages. Such a detached and rule-governed idea of games as playful alternative worlds, possibly in a reduced state as argued by Huizinga, can provide an important perspective on algorithms of new media literature, as well as its other features. Rules for particular works are summarized in genre-constructs, which will be considered for the domain where new media and literature intersect. The genres can be derived form literary traditions, and from the basic aspects of new media art that encompass the algorithmic building of communication artifacts from (more or less vast) archives of utterances in various media, and of other data. Espen Aarseth’s theory considered cybertext a perspective for the study of literature, and not a particular genre (Cybertext, 5). Finally, there is an important problem that needs to be addressed: today, several generations of work by digital media artists are firmly in the past, while media art remains synonymous with “new” and “emergent,” and the growing vastness of the loss consequently goes unacknowledged. The genre-rules based approach attempts to tackle the preservation issue by identifying the key elements of individual works that need to be recorded and preserved. The descriptions are already interpretations with an intrinsic goal of making the works re-enactable and accessible to the audiences of the future.
Ključne besede: new media genres, new media art preservation, Vuk Ćosić: Nation - Culture
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 595; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
176. |
177. Z igro in igrifikacijo do bralskega užitkaBarbara Pregelj, Polona Konjedic, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Branje je nedvomno ena zapletenejših kognitivnih operacij, hkrati pa je ravno bralna zmožnost v sodobni družbi ena poglavitnejših, saj nam tako v širšem, družbenem okvirju kot povsem osebnem smislu lahko vsaj malo pomaga razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo. Proces opismenjevanja se začne v šoli, ki je izredno pomembna tako v procesu literarne socializacije (Dović 2004), kakor tudi pridobivanja literarne zmožnosti (Zajc 2023). V času šolanja se vzpostavi tudi dvotirnost branja: prostočasnega (zasebnega) in kurikularnega, ki se razlikujeta tudi po vrsti bralne motivacije (Saksida 2017).
V prispevku poudarjava pomen bralne motivacije za vzpostavitev trajnega pozitivnega odnosa do branja. Tega povezujeva z bralskim užitkom, ki ga mlajši bralci doživljajo predvsem ob ludičnih elementih v okviru bralnomotivacijskih delavnic, pa tudi z igrifikacijo, ki pri starejših učencih (v zadnji triadi) spremlja refleksijo in poustvarjanje ob prebranem. Vse navedene aktivnosti izhajajo iz načel konstruktivizma, predvsem pa strinjanja s trditvami M. Sarto (2015), da poučevanje (branja in literature) ne zadošča ter da je pri nagovarjanju mladih za branje treba vključiti tudi čustva.
V nadaljevanju predstavljava zasnovo in izkušnje z bralnim projektom Odprta knjiga: GG4U, še zlasti elemente igrifikacije. Projekt je bil že vse od začetka zasnovan kot igra, v pandemijskem času pa se je v celoti preselil v virtualno okolje (Classcraft), ki udeležencem omogoča, da o prebranem razmišljajo ustvarjalno, igrivo, predvsem pa v virtualnem okolju (t. i. serious games), kjer si za branje šestih mladinskih besedil letno nadenejo novo podobo (svojega avatarja) in si jo med branjem po svoje tudi oblikujejo.
Ključne besede: bralna zmožnost, bralski užitek, igrifikacija, bralna motivacija
Objavljeno v RUNG: 30.08.2024; Ogledov: 443; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
178. |
179. |
180. |
