21. Alternativne vinogradniške in vinarske tehnologije: kakovostni, trajnostni in senzorični potencial : /Melita Sternad Lemut, Paolo Sivilotti, Lorena Butinar, Jana Laganis, Urška Vrhovšek, 2017, published scientific conference contribution abstract (invited lecture) Keywords: odstajevanju listov v predelu grozdov, trajnostno vinogradništvo, Botrytis cinerea, mikrobna ekologija vinske trte, alternativne vinarske tehnologije, senzorika vina. Published in RUNG: 29.06.2017; Views: 5089; Downloads: 252 Full text (15,95 KB) |
22. Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina MerlotIris Lisjak, 2017, undergraduate thesis Abstract: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova
kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih
vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot
tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij.
V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v
predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih
antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim
postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili
spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega
profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti
eksperimentalnih vin.
Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu
Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida
damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih.
Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa
tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih
odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri
kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost
vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih,
pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja
v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so
imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in
astringence, a so degustatorjem delovala polnejše. Keywords: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina Published in RUNG: 19.06.2017; Views: 6748; Downloads: 328 Full text (1,80 MB) |
23. |
24. |
25. |
26. Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vinaFranko Fabjan, 2017, undergraduate thesis Abstract: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin.
V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih.
Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo.
V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce.
Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo. Keywords: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina Published in RUNG: 23.01.2017; Views: 7654; Downloads: 316 Full text (1,16 MB) |
27. Polyphenol, antioxidant and antimicrobial potential of six different white and red wine grape processing leftovers : /Kajetan Trošt, Anja Klančnik, Branka Mozetič Vodopivec, Melita Sternad Lemut, Katja Jug, Peter Raspor, Sonja Smole Možina, 2016, original scientific article Abstract: BACKGROUND
During winemaking, grape polyphenols are only partly extracted, and consequently unexploited. The main aim was to characterise the phenolic content of freeze-dried grape skin and seed (FDSS) extracts obtained from Slovenian and international grape varieties and evaluate their antioxidant, antimicrobial, and anti-adhesive activities.
RESULTS
FDSS of six Vitis vinifera L. grapevine cultivars from Vipava Valley region (Slovenia) underwent extraction and sonification under different conditions. Flavonols were the predominant content of extracts from white ‘Zelen’ and ‘Sauvignon Blanc’ grape varieties, with strong antimicrobial activities against Gram-negative bacteria. ‘Pinot Noir’ FDSS extracted with 50% aqueous ethanol extraction produced a high phenolic content in the final extract, which was further associated with strong antioxidant and antimicrobial activities against all tested bacteria. Bacterial adhesion to stainless steel surfaces with minimal and maximal surface roughness was significantly inhibited (up to 60%) across a wide FDSS concentration range, with lower concentrations also effective with two types of stainless steel surfaces.
CONCLUSION
FDSS extracts from winery by-products show interesting phenolic profiles that include flavonols, catechins, anthocyanins, and hydroxycinnamic acids, with yields influenced by grapevine cultivar and extraction conditions. The antioxidant, antimicrobial and anti-adhesive activities of 50% aqueous ethanol ‘Pinot Noir’ FDSS extract reveals potential applications in food, pharmaceutical and cosmetic industries for these bioactive residues. Keywords: grape skins and seeds, extraction solvents, phenolic profile, antioxidant activity, antimicrobial activity, anti-adhesion activity to stainless steel Published in RUNG: 08.08.2016; Views: 5139; Downloads: 0 This document has many files! More... |
28. |
29. |
30. Targeted metabolomics employed for the studying of 'Pinot Noir' grape skin phenolics as induced by canopy microclimate manipulationMelita Sternad Lemut, Paolo Sivilotti, Pietro Franceschi, Ron Wehrens, Urška Vrhovšek, 2013, published scientific conference contribution abstract Keywords: tarčna metabolomika, Modri pinot, razlistanje, polifenoli, vinska trta Published in RUNG: 05.08.2014; Views: 6227; Downloads: 52 Link to full text |