Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prispevek zunanjih in notranjih virov ogljičnih delcev v različnih tipih stanovanjskih stavb : magistrsko delo
Klemen Levičnik, 2024, master's thesis

Abstract: Ogljični delci (del PM2,5) pomembno vplivajo na kakovost zraka. Sestavljeni so iz dveh frakcij, črnega ogljika (BC) in organskih delcev in so v večji meri posledica človeških aktivnosti, saj nastajajo pri nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv. Glede na optične lastnosti ločimo črni ogljik (BC), ki najbolj efektivno absorbira svetlobo preko celotnega spektra, in rjavi ogljik (BrC), ki absorbira v UV in modrem delu spektra. Kakovost zraka v notranjih prostorih zavisi od infiltracije delcev iz zunanjega zraka in notranjih virov. V kurilnih sezonah med leti 2021 in 2023 smo na jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline merili koncentracije BC v zunanjem in notranjem zraku v treh različnih stanovanjskih stavbah (Novogradnja – NG, Kmečka hiša – KH, Povprečna hiša – SV) in na podlagi optičnih lastnosti določili delež BC iz prometa (%BCFF) in zgorevanja lesa (%BCWB). Preko sočasnih meritev CO2 smo ocenili tesnost stavbnega ovoja. Ugotovili smo, da kurjenje lesa v hladnejših mesecih pomembno vpliva na kakovost zunanjega zraka. Največjo tesnost stavbnega ovoja smo pričakovali pri NG, kjer sklepamo, da onesnažila v stavbo prihajajo preko rekuperacijskega sistema. Kljub temu smo v NG zabeležili najnižje povprečne urne koncentracije BC v notranjem zraku (1 µg/m3, 40 % BC glede na koncentracije v zunanjem zraku). Največjo tesnost stavbnega ovoja smo izmerili pri SV, kjer smo v prvem obdobju zabeležili 1 µg/m3 BC (60 % glede na zunanji zrak) in 1,7 µg/m3 (20 %) v drugem obdobju. Najvišje koncentracije BC smo izmerili v kmečki hiši (4 µg/m3 - 10 % in 2,8 µg/m3 - 60 %), kjer so višje koncentracije posledica slabe tesnosti stavbnega ovoja in prisotnosti intenzivnih notranjih virov delcev. Za vzdrževanje kakovosti zraka v stavbah odsvetujemo uporabo zastarelih kurilnih naprav, priporočeno pa je zračenje okoli poldneva, ko so zunanje koncentracije najnižje. Pri starejših stavbah je smiselna zamenjava dotrajanih oken in vrat, kar bi zmanjšalo potrebo po ogrevanju, pri novogradnjah z rekuperacijskim sistemom pa je smiselno poskrbeti za ustrezno filtriranje zunanjega zraka.
Keywords: ogljični aerosoli, črni ogljik, stanovanjske stavbe, viri onesnaženja, zrakotesnost, magistrske naloge
Published in RUNG: 09.02.2024; Views: 579; Downloads: 5
.pdf Full text (3,23 MB)

2.
Staranje nitrogvajakola pod vplivom sončne svetlobe
Ajda Delić, 2020, master's thesis

Abstract: Nitrogvajakoli so rumeno obarvane spojine, ki prispevajo k absorpciji rjavega ogljika v ozračju. Na podnebje vplivajo z absorbiranjem svetlobe v bližnjem UV in vidnem delu spektra, saj po absorpciji sproščajo toploto, kar vodi v ogrevanje ozračja. Poleg tega imajo škodljiv vpliv tudi na ekosistem. Prisotnost v ozračju in njihovi mehanizmi nastanka so že raziskani, mehanizmi razpadanja v vodni fazi ozračja pa so malo znani. V tem delu smo raziskali, kako sončna svetloba vpliva na staranje nitrogvajakolov v ozračju. Z uporabo fotospektroskopije smo najprej proučili spektroskopske lastnosti vodnih raztopin gvajakola, 4-nitrogvajakola, 5-nitrogvajakola in dinitrogvajakola ter kako nanje vpliva pH. Preiskovani nitrogvajakoli v vidnem delu spektra močno absorbirajo le pri visokih pH, dinitrogvajakol pa zaradi nekoliko nižjega pKa absorbira tudi že pri rahlo kislih pH vrednostih. pH raztopin 4-nitrogvajakola in 5-nitrogvajakola različnih koncentracij smo pred fotolizo prilagodili na vrednost atmosferskih vod (pH okoli 5), nato pa smo jih izpostavili sončnemu simulatorju z močjo enega sonca. Produkte fotorazgradnje smo ločili in identificirali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s pretočnim spektrometrom in tandemskim masnim spektrometrom (LC-UV/Vis-MS/MS). Fotorazgradnja nitrogvajakolov poteka zelo počasi. Najdeni produkti imajo ohranjen aromatski obroč in eno ali več nitro skupin (dinitrogvajakol, 4-nitrokatehol). Zaključimo lahko, da so nitrogvajakoli v vodni fazi ozračja obstojni, absorbirajo v širokem območju pH vrednosti in s svojimi absorpcijskimi lastnostmi skupaj s produkti fotorazgradnje prispevajo k vplivu rjavega ogljika na podnebje.
Keywords: Rjavi ogljik, nitrogvajakol, fotorazpad, spektroskopske lastnosti, vpliv pH, identifikacija produktov, LC-UV/Vis-MS/MS
Published in RUNG: 03.06.2020; Views: 3657; Downloads: 123
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
VPLIV ATMOSFERSKIH AEROSOLOV NA FIZIOLOŠKI IN VNETNI ODZIV MAKROFAGOV
Tina Čujec, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv aerosoliziranih delcev na fiziološki in vnetni odziv makrofagov J774.2. Makrofage smo v prvem delu izpostavili suspenziji filtra z delci črnega ogljika, v drugem delu pa smo postopek izpostavitve ponovili s suspenzijo filtrov, na katere so bili vzorčeni delci iz zunanjega zraka. V obeh primerih smo celice izpostavili različnim koncentracijam suspenzij in analizirali njihov vpliv po 24- urni ali 48- urni inkubaciji. Celično viabilnost smo določili z reagentom PrestoBlue, gensko stabilnost smo ugotavljali z imunofluorescenčno metodo (anti-fosfo-histon H2A.X), oksidativni stres pa smo kvantificirali z barvilom karboksi-H2DCFDA. Vnetni odziv izpostavljenih celic smo opazovali s testom fagocitoze in določanjem citokina TNFα (test ELISA). Rezultati so pokazali, da suspenzija črnega ogljika vpliva na celično živost makrofagov v odvisnosti od koncentracije dodane suspenzije. Dokazali smo povečan nastanek prostih kisikovih radikalov (ROS), znižano gensko stabilnost, ter povečan imunski odziv izpostavljenih celic. Delci črnega ogljika so bistveno povečali obseg fagocitoze in izločanje vnetnega citokina TNFα pri izpostavljenih makrofagih. Pri vseh testih se je odziv večal z višjimi koncentracijami suspenzije črnega ogljika. Rezultati analiz s suspenzijo realnih vzorcev so pokazali, da je vnetni imunski odziv eden prvih odgovorov makrofagov na izpostavljenost okoljskim aerosolom. Opazili smo tudi večje število poškodb DNA izpostavljenih makrofagov, medtem ko je bila viabilnost teh celic še neprizadeta. Na osnovi rezultatov magistrske naloge smo zaključili, da okoljski aerosoli sprožijo vnetni odziv izpostavljenih makrofagov, negativno pa vplivajo tudi na njihovo gensko stabilnost, viabilnost in nastanek ROS. Predvidevamo, da je izraženost učinkov odvisna tudi od koncentracije in sestave okoljskih aerosolov.
Keywords: Makrofagi, črni ogljik, okoljski aerosoli, vnetni odziv, genotoksičnost.
Published in RUNG: 13.10.2017; Views: 5710; Downloads: 285
.pdf Full text (1,85 MB)

4.
Diurnal cycling of urban aerosols under different weather regimes
Asta Gregorič, Luka Drinovec, Griša Močnik, Maja Remškar, Janja Vaupotič, Samo Stanič, 2016, published scientific conference contribution abstract

Keywords: kakovost zraka, črn ogljik, aerosoli
Published in RUNG: 03.05.2016; Views: 5194; Downloads: 234
.pdf Full text (33,73 KB)

5.
Občutljivost modela za določanje virov aerosoliziranega črnega ogljika na izbrane vhodne parametre
Tine Bizjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z obdelavo podatkov meritev v okviru projekta DECOMBIO v treh krajih (Chamonix, Passy, Marnaz) doline reke Arve v Franciji smo določili nihanje koncentracije črnega ogljika (ČO). Z uporabo aethalometrskega modela smo določili prispevke ČO, ki izvira iz uporabe fosilnih goriv (ČOf) in ČO, katerega vir je kurjenje biomase (ČOb). Naredili smo raziskavo občutljivosti aethalometrskega modela na izbrane kombinacije vhodnih parametrov α (Ångströmov absorpcijski eksponent) za fosilna goriva (αf) in biomaso (αb). S pomočjo podatkov meritev dnevne koncentracije levoglukozana smo za vse tri kraje določili najustreznejšo kombinacijo αf in αb. Za kraj Marnaz smo naredili raziskavo vpliva dnevnih temperatur zraka in količine padavin na nihanje koncentracije ČO. Ugotovili smo, da je nihanje koncentracije ČO, ČOb in ČOf opazno med dnevom, odvisno od letnega časa in se razlikuje med delavniki in nedeljami. V zimskem obdobju je povprečen prispevek ČOb okoli 40 %. V poletnem obdobju prevladuje ČOf. Aethalometrski model je bolj občutljiv na izbiro αb v zimskem času, poleti je zaradi manjšega prispevka ČOb bolj pomembna izbira primerne vrednosti αf. Najustreznejše vrednosti parametrov αf in αb se ujemajo z vrednostmi v drugih raziskavah in najpogosteje uporabljenimi vrednostmi αf = 1 in αb = 2. Padavine in temperatura zraka vplivata na nihanje koncentracije ČO, ČOf in ČOb.
Keywords: črni ogljik, aethalometrski model, občutljivost, DECOMBIO
Published in RUNG: 20.01.2016; Views: 6382; Downloads: 276
.pdf Full text (4,23 MB)

6.
7.
Sources and transport of inorganic carbon in the unsaturated zone of Karst : dissertation
Simone Milanolo, 2014, doctoral dissertation

Keywords: kras, anorganski ogljik, ravnotežje, ogljikov dioksid, jame, disertacije
Published in RUNG: 22.01.2015; Views: 5364; Downloads: 274
URL Link to full text
This document has many files! More...

Search done in 0.04 sec.
Back to top