Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, interview

Abstract: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Keywords: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Published in RUNG: 23.01.2018; Views: 4862; Downloads: 0
This document has many files! More...

2.
Trajnostna presoja tehnologije plazemskega uplinjanja za ravnanje z odpadki na lokalnem nivoju : /
Simona Sučić, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji na lokalni ravni in trajnostne učinke uporabe sodobnih tehnologij za predelavo odpadkov. Ocenili smo smiselnost izgradnje sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov v izbrani lokalni skupnosti − občini Kočevje ter podali pregled aktualne zakonodaje in usmeritev Slovenije in Evropske unije, ki so povezane s termično predelavo odpadkov. Osredotočili smo se na tehnologijo plazemskega uplinjanja odpadkov, ki je sodobna tehnologija s številnimi okoljskimi prednostmi, vendar z občutljivo ekonomsko učinkovitostjo zaradi še vedno trajajočega razvoja in inovativnosti. Omejena ponudba tehnologij za komercialno uporabo in relativno visoki investicijski stroški so razlog za redke primere dobrih praks, ki so primerljive z razmerami v Sloveniji. Trend se lahko spremeni, saj ravno v zadnjih letih na trg prihajajo naprave za komercialno uporabo ustrezne velikosti, ki so vse bolj zanesljive. Ugotovili smo, da bi bila uvedba plazemskega uplinjanja odpadkov v občini Kočevje s tehnološkega in ekonomskega vidika izvedljiva. Investicija za izgradnjo naprave z zmogljivostjo predelave 10.000 ton odpadkov na leto je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izračun, ki je bil opravljen za 20-letno preučevano obdobje investicije in upošteva 50 % subvencioniranje investicije, je pokazal, da bi bila vračilna doba investicije 10 let. Upravičenost izgradnje plazemskega uplinjanja odpadkov potrjujejo tudi številne koristi z družbenega, razvojnogospodarskega in okoljskega vidika. Slovenija bi si z novo napravo lahko zagotovila večji odstotek predelave nevarnih odpadkov na domačih tleh, občina Kočevje pa bi si povišala stopnjo energetske samooskrbe in zmanjšala obremenitev okolja v primerjavi s sedanjim stanjem, kar bi občanom omogočalo kakovostnejše pogoje za življenje.
Keywords: ravnanje z odpadki, termična predelava, plazemsko uplinjanje, pretvorba, izraba, energija, sintezni plin, toplota, lokalna raven
Published in RUNG: 15.03.2017; Views: 6386; Downloads: 312
.pdf Full text (1,58 MB)

3.
Potencial lesne biomase za povečanje stopnje samooskrbe z gorivi v Sloveniji
Uroš Kobal, 2016, master's thesis

Abstract: Energija je ključna dobrina našega obstoja, dela in ustvarjalnosti. Ker smo od nje tako zelo odvisni, ima pomembno vlogo njena varna, zanesljiva in konkurenčna dobava. In ker zaradi današnjih potreb ne želimo spodkopavati razvoja in okoljskih potreb zdajšnje in bodočih generacij, moramo energijo pridobivati v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Trenutno je velik del sveta odvisen od dobav fosilnih goriv, ki ne izpolnjujejo teh smernic. Države članice EU so si zato postavile ambiciozne cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije, ki bi to stanje izboljšali. Glede na to, da gozdovi pokrivajo 58,3% površine Slovenije, ima energija lesne biomase tu velik potencial. V magistrskem delu je na podlagi podatkov iz statističnih baz ocenjeno, da je vsako leto za energetsko izrabo na voljo čez 2.400.000 ton zračno suhe lesne biomase. Preko 1.600.000 ton se je že sedaj porabi v energetske namene, preostali del pa ostane neizkoriščen. Iz nje je mogoče preko enostavnejših ali bolj kompleksnih postopkov priti do trdnih, tekočih ali plinastih biogoriv, ki so uporabna v sektorju prometa in v proizvodnji električne energije ali toplote. Tehnologije, ki so poleg oksidacije trdnih lesnih goriv v nalogi predstavljene, so uplinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije, proizvodnja vodika in bio zemeljskega plina, proizvodnja tekočih biogoriv s Fischer-Tropschevo sintezo, utekočinjanje lesa in depolimerizacija biomase z nadaljnjo sintezo tekočih biogoriv. Ocenjeno je, da bi lahko z implementacijo teh postopkov in uporabo domače lesne biomase na ravni države privarčevali preko 128 milijonov evrov letno, zmanjšali emisije CO2 v ozračje za skoraj 718.000 ton ter v kombinaciji z dobro delujočo lesno industrijo ustvarili 30.000 novih delovnih mest.
Keywords: Lesna biomasa, potencial lesne biomase, obnovljivi viri energije, biogoriva, uplinjanje biomase, utekočinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije
Published in RUNG: 06.12.2016; Views: 7213; Downloads: 346
.pdf Full text (1,87 MB)

4.
TRAJNOSTNI UČINKI TEHNOLOGIJ ZA ZMANJŠANJE IZPUSTOV CO2
Dejan Jerič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zniževanje emisij toplogrednih plinov, s čemer bi prispevali k preprečevanju klimatskih sprememb ter sledili zahtevam določenih v zakonodaji, je možno z izboljšanjem učinkovitosti naprav, ki so vir emisij in s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije. V zadnjem desetletju se, kot ena od rešitev za zmanjšanje emisij CO2 kaže tudi tehnologija zajema in shranjevanja CO2, ki je ekonomsko zelo potratna, poleg tega pa vplivi slednje na okolje niso še do potankosti raziskani. Oba navedena razloga narekujeta razvoj novih tehnologij, kot so tehnologija elektro redukcije, termo redukcije in katalitične pretvorbe CO2. Vse tri navedene tehnologije pretvarjajo CO2 v gorivo na mestu izvora Diplomsko delo podaja pregled tehnologij za zmanjšanje izpustov CO2 ter trajnostni vidik za shranjevanje CO2 v Sloveniji in pretvorbo CO2 v gorivo. V nalogi so tudi predstavljene tehnologije za pridobivanje goriva direktno iz CO2 na mestu izvora. Glede na trenutno stanje razvoja lahko sklepamo, da bi se tehnologija pretvorbe z uporabo sončne energije lahko začela učinkovito uporabljati šele čez nekaj let.
Keywords: emisije CO2, zmanjševanje emisij CO2, tehnologija zajema in shranjevanja ogljika, obnovljivi viri energije, tehnologije pretvorbe CO2 v gorivo, uplinjanje, kogeneracija
Published in RUNG: 27.09.2016; Views: 5951; Downloads: 274
.pdf Full text (1,95 MB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top