Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ORGANIZACIJSKA KLIMA NA OSNOVNI ŠOLI MIHA PINTER TOLEDO
Gašper Petan, 2017, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima je vzdušje, ki obstaja v določeni skupini in posledično vpliva na to, kako se ljudje obnašajo. Prisotna je v vsaki organizaciji ne glede na to, ali se je zaposleni zavedajo ali ne. Šolska klima označuje vzdušje v šoli, to pomeni, kako se počutijo učitelji kot zaposleni in učenci ter kakšni so odnosi med njimi. Za vsako organizacijo kot tudi skupnost je pomembno, da je v njenem delovnem okolju ugodna organizacijska klima. Za svoje diplomsko delo smo izbrali Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda v Velenju, kjer smo proučili organizacijsko klimo. Vlada lahko dobra ali slaba klima. Če je slaba, jo želimo spremeniti, vendar pa jo moramo prej proučiti, kar pomeni najti vzroke za njen nastanek. Za zaposlene smo pripravili vprašalnik, ki smo ga oblikovali na spletni strani www.1ka.si, nato smo anketo poslali anketirancem. Rezultate smo analizirali z uporabo programa Microsoft Excel in pripravili podatke v obliki grafov ter samih vrednosti. Ugotovili smo, da se mora Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda oziroma njeno vodstvo posvetiti predvsem dimenziji, ki je najslabše ocenjena, in to je dimenzija nagrajevanja.
Ključne besede: Organizacijska klima, osnovna šola, šolska klima.
Objavljeno v RUNG: 20.04.2017; Ogledov: 5076; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Vpliv metformina in sorodnih ksenobiotikov na viabilnost celic raka dojke
Sara Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska industrija se danes med drugim sooča tudi z negativnimi vplivi svojih proizvodov na okolje. Tak primer je metformin, ki spada med najpogosteje predpisana zdravila v procesih zdravljenja diabetesa tipa II in je hkrati v fazi kliničnih raziskav kot zdravilo za zdravljenje rakavih obolenj. Deluje tako, da zavira celično dihanje, niža proizvodnjo ATP in aktivira z AMP-aktivirano protein kinazo (AMPK), ki je glavni metabolični senzor v evkariontskih celicah. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali metformin in sorodni ksenobiotiki, povezani z delovanjem AMPK (spojina C in bromokrotonska kislina), vplivajo na rast visoko invazivnih celic adenokarcinoma dojke MDA-MB-231. To smo storili s pomočjo spektrofluorimetričnega testa viabilnosti z barvilom Presto Blue, ki temelji na sposobnosti zdravih celic, da reducirajo barvilo po vstopu v celico. Pokazali smo, da obstaja linearna zveza med številom celic MDA-MB-231 v populaciji in fluorescenčnim signalom barvila, kar potrjuje ustreznost izbrane metode. Celice smo gojili 48 h pri optimalnih pogojih in v prisotnosti različnih koncentracij vsake od treh učinkovin. Pokazali smo, da viabilnost celic pojema z naraščanjem koncentracije učinkovine. Rezultati kažejo, da inhibicija kataboličnih in oksidativnih procesov v celici (mitohondrijsko dihanje, oksidacija maščobnih kislin in aktivacija AMPK) negativno vpliva na rast in preživetje celic MDA-MB-231. Z našimi rezultati smo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizma delovanja metformina in sorodnih zdravilnih učinkovin usmerjenih proti kataboličnemu metabolizmu.
Ključne besede: viabilnost, metformin, bromokrotonska kislina, spojina C, dorzomorfin, AMPK, rak dojke, MDA-MB-231
Objavljeno v RUNG: 31.01.2017; Ogledov: 14142; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh