Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA
Petra Gerbec, 2019, magistrsko delo

Opis: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Ključne besede: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Objavljeno v RUNG: 10.12.2019; Ogledov: 4565; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestah
Petra Gerbec, 2015, diplomsko delo

Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno v RUNG: 06.10.2015; Ogledov: 8471; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh