Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fran Ramovš : Sledi časa
Željko Oset, Igor Grdina, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: Fran Ramovš, slovenistika, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenska znanost
Objavljeno v RUNG: 02.04.2019; Ogledov: 3192; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na Goriškem
Nika Merljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji. Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Ključne besede: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 3583; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (937,46 KB)

3.
4.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5642; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

5.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 7158; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (536,51 KB)

6.
Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja : Intelektualna in kulturna zgodovina védnosti med protestantizmom in protireformacijo
Andrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5325; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
Ana Karenina in njen čas : Posnetek predavanja za maturante, Ajdovščina, 24. november 2015
Igor Grdina, Katja Mihurko Poniž, Zoran Božič, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: matura, tematski sklop, Rusija, Tolstoj, roman
Objavljeno v RUNG: 01.04.2016; Ogledov: 5208; Prenosov: 19
URL Povezava na datoteko

8.
Slavna revolucija 1688 in jakobiti
Polona Budihna, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavila vzroke za angleško »slavno revolucijo« leta 1688 ter klasične historiografske poglede nanjo. V ospredju je vprašanje, ali drži, da Angleži svojo revolucijo (1688) imenujejo državljanska vojna, državljansko vojno (1642–1651) pa revolucija. To pomeni, da sem v diplomskem delu poskušala odgovoriti na vprašanje, ali je »slavna revolucija« prava revolucija v smislu širšega, predvsem evropskega pojmovanja revolucije, ali gre v bistvu za državni udar in tujo intervencijo pod vodstvom nizozemskega državnega namestnika Viljema Oranskega. V nadaljevanju sem se posvetila predvsem posledicam in razpletu dogajanj leta 1688 in 1689. S tem v mislih sem se najprej osredotočila na izdajo Listine pravic (Bill of Rights) ter na gibanje jakobitov, ki si je zastavilo za cilj restavracijo stuartovske dinastije. S svojim delom sem tudi poizkušala ugotoviti, ali je jakobitsko gibanje bilo posledica oziroma odgovor na revolucijo ali le težnja k neodvisnosti škotske države. Poleg tega sem predstavila ideologijo jakobitskega gibanja ter njihov vpliv na zgodovinsko dogajanje.
Ključne besede: Slavna revolucija, revolucija, leto 1688, jakobiti, jakobitstvo, jakobitski upori
Objavljeno v RUNG: 24.02.2016; Ogledov: 5532; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Vojaško-politična zavezništva evropskih držav in Primorci ob rapalski meji 1920-1941
Borut Rutar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vojaška in politična zavezništva evropskih držav v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno od leta 1918 do leta 1939.Temeljna izhodišča pri določanju bodoče ureditve v Evropi, sprejeta na mirovni konferenci v Parizu leta 1919, so bila načela Woodrowa Wilsona, predsednika ZDA, izražena v t.i. 14. točkah. Določale so samoodločbo narodov pri ustanavljanju njihovih novih, samostojnih, demokratičnih nacionalnih družbenih ureditev. Pred vojno je staro celino sestavljalo 19 monarhij in le tri republike. Po mirovni konferenci je Evropo sestavljalo 16 republik in 14 ustavnih monarhij. Tragedija svetovne vojne in povojna gospodarska kriza sta v politično prakso prinesli dodatne nepredvidene posledice: nastanek totalitarnih enostrankarskih režimov, komunizma v Sovjetski zvezi, fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji. Rivalstvo med režimi in odnos do zahodnih demokracij sta sprožala splošno nezaupanje med evropskimi državami. Nove evropske države so sklepale medsebojna zavezništva predvsem v bojazni pred revanšizmom nekdanje velesile Nemčije.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, pariška mirovna konferenca, versajski sistem, demokracija, mala antanta, fašizem, nacizem, komunizem, »novi red«, sporazumi, politična in vojaška zavezništva, evropske države.
Objavljeno v RUNG: 27.10.2015; Ogledov: 6198; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh