121. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič : vidik računalniške stilometrijeIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo osrednji opus dramatičarke Simone Semenič z metodo računalniške stilometrije. Ugotavljamo, da je heterogen, razvrsti se v tri skupine besedil. Najizraziteje se dela razdelijo glede na to, ali so monološka, ali vsebujejo tradicionalno obliko dialogov, ali pa gre za kombinacijo dialogov z monologi, ki so najočitnejši v daljših didaskalijah. Iz opusa avtorice slogovno izstopa skupina monodramskih besedil Jaz, žrtev , še me dej in drugič , pa tudi delo gostija , ki ga stilometrična analiza uvrsti k tem besedilom. Ukvarjamo se z monodramskimi oziroma avtobiografskimi elementi, po katerih ta besedila izstopajo iz dosedanjega dramskega opusa Simone Semenič. Raziskava besedišča dram potrjuje dosedanje teoretične ugotovitve, da imajo dela še me dej , drugič in gostija v opusu avtorice največ elementov metadrame, ki izhajajo iz pripovedi osrednjega lika. To ne drži za delo Jaz, žrtev , ki v obravnavanem opusu izstopa zaradi nanašanja subjektke na samo sebe.
Ključne besede: slovenske drame, monodrame, stilometrija, avtobiografskost, literarne študije
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1439; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
122. Posebnosti didaskalij v Grumovi drami Dogodek v mestu GogiIvana Zajc, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku problematiziram binarne opredelitve didaskalij, ki te delijo le na tradicionalne in subverzivne. V besedilu Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi (1930) didaskalije ohranjajo nekatere tradicionalne poteze oz. ne vsebujejo skrajnih subverzij, ampak le določene manjše odmike od tradicionalnih didaskalij. Med temi sta zmanjšana vloga didaskalij kot navodil za uprizoritev in poudarjena estetska funkcija. Nekateri tipi subverzij konvencij didaskalij v Dogodku v mestu Gogi oblikujejo vtis antropomorfne subjektivne zavesti, ki interpretira dogajanje v dialogih. Subjektivni pogled na dramsko dogajanje v didaskalijah je ključen za interpretacijo celotnega teksta.
Ključne besede: Dogodek v mestu Gogi, dramatika, didaskalije, naratologija drame, utelešenost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1692; Prenosov: 74
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
123. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1629; Prenosov: 0 |
124. |
125. Konvencija didaskalij : zgodovinske oblike, tipologije, opredelitve in sodobne subverzijeIvana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek v uvodnem delu razloči teoretske usmeritve pri raziskovanju didaskalij, razgrne ugotovitve dosedanjih raziskav njihovega zgodovinskega razvoja in primerja različne tipologije didaskalij. Tipologije pogosto ne upoštevajo zgodovinskega spreminjanja konvencije didaskalij in ne reflektirajo lastnih raziskovalnih izhodišč. Članek izpostavi opredelitev didaskalij, ki vključi različne lastnosti, med katere so didaskalije razpete. Strne tudi teoretske ugotovitve o sodobnih subverzijah konvencije didaskalij in jih analizira v romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah. Prispevek razčleni povezavo med didaskalijami in metabesedilnostjo tega romana.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski romani, metabesedilnost, didaskalije, tipologije didaskalij, intertekstualnost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1471; Prenosov: 0 |
126. Implicitni avtor : raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mestaIvana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Implicitni avtor zaradi različnih opredelitev ni enoten koncept. Članek predstavi in problematizira implicitnega avtorja, kot ga je oblikoval Wayne C. Booth, in preveri njegovo rabo v slovenskem prostoru. Prispevek vsebuje izvirno sintezo teorij implicitnega avtorja s poudarkom na opredelitvah, ki so nastale v 21. stoletju, in ključnih starejših. Izpostavi temeljne razlike med različnimi tipi teorij, pri posameznih tipih obravnavanega koncepta izpostavi problematična mesta in osvetli razumevanje implicitnega avtorja kot bralčevega konstrukta, ki se kaže kot najbolj utemeljeno in prevladuje v sodobnih razpravah.
Ključne besede: literarna teorija, literarna veda, implicitni avtor, nakazani avtor, naratologija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1526; Prenosov: 0 |
127. Sodobne spremembe didaskalij : primer besedil Simone SemeničIvana Zajc, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi spremenjeno vlogo didaskalij v sodobni slovenski dramatiki na primeru besedil Simone Semenič. Novi pojavi v didaskalijah njihova ustaljena pravila kršijo ali poudarijo. Didaskalije Simone Semenič poudarjajo pripovedno funkcijo tradicionalnih didaskalij. Nosilec te funkcije je lahko lik, ki izreka didaskalije, ali dramski avtor, s čimer je v besedilu poudarjen avtorski komentar, ki usmerja bralčevo interpretacijo besedila. Članek analizira vlogo didaskalij pri uokvirjanju dramskega dela in tvorbi metadrame.
Ključne besede: sodobna slovenska dramatika, didaskalije, pripovedovanje, naratologija drame, metadrama, uokvirjanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1571; Prenosov: 0 |
128. Književnost pri esejskem delu mature iz materinščine v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in MadžarskemIvana Zajc, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku prikažemo izsledke primerjalne analize esejskih oz. pisnih delov mature pri materinščini v Sloveniji in njenih sosednjih državah: Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Poleg maturitetnega eseja lahko (v Avstriji in Italiji) oz. morajo (na Madžarskem) dijaki pisati tudi druge besedilne vrste (npr. pismo, časopisni članek). Čeprav je razvita literarna zmožnost temeljni cilj pouka književnosti na gimnaziji, primerljiva dela maturitetnega izpita iz materinščine v Italiji in Avstriji z možnostjo izbire med različnimi nalogami omogočata, da se dijaki popolnoma izognejo vsakršni literarni temi, zato izpit ne preverja dijakove literarne zmožnosti. Matura ima povraten vpliv na pouk, zato lahko odsotnost književnih vsebin vpliva na njihov zmanjšani pomen v šolski praksi. Pri primerljivem hrvaškem, madžarskem in slovenskem delu maturitetnega izpita iz materinščine je literarna tema obvezna.
Ključne besede: književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1499; Prenosov: 0 |
129. |
130. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvirIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi implicitne dejavnike, ki vplivajo na podobo literarne zmožnosti v določeni skupnosti in sintetizira njene temeljne sestavine. Evropski literarni okvir (2012) opisuje razvoj te zmožnosti v sekundarnem izobraževanju in za posamezno razvojno stopnjo predlaga književna besedila. V članku preverim, katere sestavine literarne zmožnosti ta okvir vključi oz. kako jih razume. Ugotavljam tudi, na katerih področjih okvir ustreza oz. odstopa od sistemske literarnodidaktične paradigme, ki določa pouk književnosti na slovenskih gimnazijah in razvija kultiviranega bralca.
Ključne besede: književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1571; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
