1. |
2. Digitalizacija in analiza pisem Vide Jeraj in Ljudmile PoljanecLara Vončina, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem digitalizirala pisma dveh slovenskih pesnic Vide Jeraj in Ljudmile Polja-nec, ki sta reprezentativni avtorici slovenske moderne. Obe sta delovali predvsem pred prvo sve-tovno vojno. Vida Jeraj je bila prva slovenska lirična pesnica. Ljudmila Poljanec pa velja za prvo slovensko avtorico, ki v svojih pesmih upodablja tematiko lezbične ljubezni. Prvi del magistrske naloge sem začela s predstavitvijo obeh zgoraj omenjenih avtoric in nadaljevala s predstavitvijo njunih dopisovalk in dopisovalcev. Nato sem prepisala in analizirala njuna pisma. Digitalizirana pisma sem vstavila v elektronsko zbirko Pisma. Digitalizirana korespondenca bo omogočila na-tančnejše razumevanje avtoričinih ustvarjanj. V nadaljevanju sem s pomočjo ključnih besed dolo-čila tematike, ki se pojavljajo v njunih pismih in prišla do ugotovitve, da so največkrat prisotne naslednje tematike: Osebno razmerje in prijateljstvo, kultura in umetnost, literarna kritika, literarne revije, ženske revije, pesnjenje, Dunaj, izobraževanje, zdravje in potovanja. Pri Vidi Jeraj pa še starševstvo in podeželsko življenje. S pomočjo v pismih omenjenih oseb sem raziskala njuno soci-alno mrežo in dognala, da sta največkrat sodelovali in prijateljevali z osebami s področja kulturne-ga delovanja. S primerjanjem tematik, ki se pojavljajo v pismih Vide Jeraj in Ivana Cankarja sem prišla do ugotovitve, da se korespondenca avtorja in avtorice razlikuje. Na koncu sem raziskala še, ali se tematike v njunih pismih pojavljajo tudi v njunih pesmih in ugotovila, da se pojavljajo, in sicer najpogosteje: vreme, podeželsko življenje, religija in ljubezen.
Ključne besede: Digitalizacija, moderna, pisma, pesmi, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj
Objavljeno v RUNG: 21.03.2023; Ogledov: 1268; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. |
4. Srce mesta : delovni zvezekDarko Ilin, Dominika Prijatelj, Lara Vončina, Anika Velišček, Lionella Costantini, 2021, drugo učno gradivo Opis: Pri pripravi so pod mentorstvom Barbare Pregelj sodelovali študentke in študentje UNG.
Ključne besede: slovenske selitve, večkulturnost, jezikovne zadrege, vprašanja identitete, delovni zvezki
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 1989; Prenosov: 12
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Normativnost v slovenskih slovarjih druge polovice dvajsetega stoletjaLara Vončina, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana izrecna normativnost v jezikovnih priročnikih, ki so nastali v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Osrednji namen je medsebojna primerjava slovarjev z vidika normativno označenih sestavkov, primerjane so normativne oznake, normativna napotila in omejevalne oznake, s čimer sem želela ugotoviti, ali se pojmovanje normativnosti v obdobju 1950–2014 spreminja. Medsebojno sem primerjala slovarska gesla v okviru istega slovarja, pri čemer sem se usmerila na pregled slovarske črke D in ugotovila, da je prišlo do sprememb pri grafičnem označevanju normativnih oznak, da je veliko nekoč prepovedanih jezikovnih prvin postalo nevtralnih in da prihaja v določenih primerih do neenotne normativne obravnave pri enakih besednih zvezah ali predlogih. Predstavljena so tudi normativna napotila, osredotočila sem se na njihovo funkcijo, da bi preverila, ali so med starejšimi (Slovenski pravopis 1950 in Slovenski pravopis 1962) in novejšimi slovarji (Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014) kakšna odstopanja.
Ključne besede: norma, normativnost, slovarji, normativna napotila, normativne oznake, jezikovni priročniki
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3237; Prenosov: 145
Celotno besedilo (977,94 KB) |
