Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


241 - 250 / 629
Na začetekNa prejšnjo stran21222324252627282930Na naslednjo stranNa konec
241.
242.
Vrednotenje in izbira merilnih sistemov v avtomobilski industriji
Matevž Ivančič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vrednotenje in izbiro merilnih sistemov v avtomobilski industriji. Uporaba merilnih sistemov se nanaša na kontrolo premerov lukenj na komutatorjih, ki so eden izmed elementov električnih motorjev. Kontrola premerov lukenj je pomembna faza proizvodnega procesa, saj s tem preprečimo dobavo neustreznih proizvodov. Odločitveni problem se nanaša na izbor najprimernejšega merilnega sistema, kjer izbiramo med štirimi merilnimi sistemi: ročno kontrolo s kontrolnikom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Ne gre, avtomatsko kontrolo s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile ter avtomatsko kontrolo s kroglico. Vrednotenje in izbor poteka z uporabo večparametrske metode DEX, pri kateri smo za merilni sistem določili ekonomske, tehnološke in kakovostne kriterije ter jih vključili v model za vse štiri merilne sisteme. Po korakih, ki jih določajo metode večparametrskega vrednotenja, smo izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali merilne sisteme. Analize so obsegale analizo ±1, analizo kaj-če ter analizo prednosti in slabosti. Končni rezultat je predlog najprimernejšega merilnega sistema, to je avtomatski merilni sistem s trnom Gre/Gre s silo in vzporednim merjenjem sile.
Ključne besede: komutator, premer luknje komutatorja, merilni sistem, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Objavljeno v RUNG: 03.10.2018; Ogledov: 5148; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

243.
Nationaal Socialistisch Taalbeleid in Nederland voor en Tijdens de Bezetting 1940 - 1945
Marko Simonović, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Het centrale doel van dit onderzoek is de maatregelen op het gebied van de taalpolitiek, die de overheid tijdens de Duitse bezetting heeft genomen, in kaart te brengen. Aangezien de kiemen van een nieuw, bewust gepland taalgebruik al vanaf 1931 in de NSB-kringen te bespeuren zijn, wordt er ook aan de “interne” nationaal-socialistische taalpolitiek voor de Tweede Wereldoorlog aandacht besteed. Klaarblijkelijk moet men er rekening mee houden dat de ingrepen op de taal in beide fasen een verschillende status hadden. Toch hebben we hier ervoor gekozen de feiten uit de periode voor en tijdens de bezetting samen te presenteren en het nationaal-socialistische taalbeleid in Nederland als één verschijnsel te bekijken, aangezien de procédés, de doeleinden maar ook de ijveraars van het nationaal-socialistische taalbeleid na de intocht van het Duitse leger vrijwel dezelfde bleven. Er lijken twee aspecten te zijn waar men zou kunnen bepleiten dat het om twee wezenlijk verschillende perioden gaat – de doelgroep en de “doordringendheid” van de standaardisatie. Het lijkt toch moeilijk bewijsbaar dat een invloed op de taalgemeenschap als geheel na de intocht als een hoofddoeleinde van de nationaal-socialisten gold (terwijl het vóór de intocht niet het geval was). Wel zijn er aanwijzingen dat sommige aspecten van de standaardisatie tijdens de bezetting juist elitistisch waren (bv. het jargon van de Germaanse SS). Ook de “doordringendheid” van de nationaal-socialistische taalpolitiek lijkt tijdens de bezetting niet groter te zijn geworden. Aangezien de nationaal-socialistische ingrepen op dit gebied niet bepaald opvallend waren en er onder de bevolking geen bereidheid was om deze ingrepen te accepteren/implementeren, is het moeilijk aan te tonen dat de Nederlandse taalgemeenschap zich van deze taalpolitiek bewust was en, als dat wel het geval was, dat ze na mei 1940 meer bekend en invloedrijk was. Dat het om een gerechtvaardigde aanpak gaat, laat ook de enige beschikbare studie over het taalgebruik van de Nederlandse nationaal-socialisten - Toorn, 1991 – zien. Toorn maakt duidelijk dat de nieuwe omstandigheden weinig aan het taalgebruik, maar ook de perceptie van de taal, veranderden. Doorgaans staat de invloed op de Nederlandse taalgemeenschap centraal terwijl het beleid i.v.m. de Duitse taalgemeenschap in Nederland buiten beschouwing is gelaten. Wel komt Duits als tweede taal aan de orde.
Ključne besede: taalbeleid, tweede wereldoorlog, language planning, bezetting, Duits, Nederlands
Objavljeno v RUNG: 22.06.2018; Ogledov: 3916; Prenosov: (1 glas)
Gradivo ima več datotek! Več...

244.
There is Faith and Faith: prosodic contrast in Serbo-Croatian and Slovenian verb derivation
Marko Simonović, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: Verbs, Prosody, Optimality Theory, Distributed Morphology, Faithfulness, Theme vowels, Serbo-Croatian, Slovenian
Objavljeno v RUNG: 12.06.2018; Ogledov: 4018; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (28,54 KB)

245.
The sound of lexicalisation – Post-lexical prosody in Serbo-Croatian
Marko Simonović, Boban Arsenijević, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: postleksikalna prozodija srbohrvaščina
Objavljeno v RUNG: 05.06.2018; Ogledov: 3429; Prenosov: 1
Gradivo ima več datotek! Več...

246.
Lexicon, Markedness and Grammar in the Serbo-Croatian Wobbly a
Marko Simonović, Antonio Baroni, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: leksikon zaznamovanost slovnica srbohrvaščina 'nepostojano a'
Objavljeno v RUNG: 05.06.2018; Ogledov: 3235; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

247.
The importance of not belonging – Paradigmaticity and Latinate nominalisations in Serbo-Croatian
Marko Simonović, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: prevzete besede paradigmatičnost nominalizacija jezikovni kontakt leksikon
Objavljeno v RUNG: 05.06.2018; Ogledov: 3314; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

248.
NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE STORITVENIH ZAHTEVKOV V PODJETJU INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI
Adnan Omerčević, 2018, diplomsko delo

Opis: V večini podjetij, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami, osnovna dejavnost temelji na storitvenih zahtevkih. Ustrezna informacijska podprtost tovrstnih procesov je ključnega pomena za obvladovanje le-teh v najširšem pomenu. V diplomskem smo razvili nadgradnjo obstoječega informacijskega podsistema za vodenje storitvenih zahtevkov v podjetju Business Solutions, d.o.o. Informacijski sistem teče na platformi Microsoft Dynamics NAV. Nadgradnja stremi predvsem k tehničnim in vsebinskim izboljšavam pri odpiranju novih zahtevkov, pregledu nad zahtevki, upravljanju nalog znotraj zahtevkov in lažjem vnosu opravljenih storitvenih ur, ki predstavljajo glavni vir prihodkov podjetja. Pomemben del nadgradnje predstavlja tudi realizacija funkcionalnosti, ki so osnova za integracijo rešitve s spletnim portalom. Uporabljena metodologija sestoji iz analize obstoječe rešitve, tehnične izvedbe s ključnimi koraki razvoja v okolju C/AL, dejanske operativne uvedbe sistema ter načrta uvedbe spletnega portala. Uspešna uvedba nadgradnje je v prvi vrsti prispevala k temu, da so zaposleni pri svojem delu bolj produktivni, stranke podjetja pa z učinkovitejšim reševanjem njihovih storitvenih zahtevkov bolj zadovoljne.
Ključne besede: Microsoft Dynamics NAV, storitveni zahtevek, nadgradnja informacijskega sistema
Objavljeno v RUNG: 01.06.2018; Ogledov: 5154; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

249.
Model vrednotenja primernosti kandidatov za delovna mesta v zdravstvenem domu
Boštjan Milič, 2017, magistrsko delo

Opis: IZVLEČEK V magistrskem delu smo opisali nastali kadrovski odločitveni problem v Zdravstvenem domu Sežana. Obravnavali smo problem vrednotenja primernosti kandidatov za izbrano delovno mesto v zdravstvenem domu. Osredotočili smo se na tri delovna mesta (administratorja, zdravnika stomatologa in zdravnika pediatra) in najprej pridobili podatke o razpisanih delovnih mestih. V razpisih so bili podani kriteriji, s katerimi smo izdelali večparametrski model vrednotenja za vsako delovno mesto posebej. Te modele smo izdelali z računalniškim programom DEXi. Na podlagi tega programa smo vrednotili kandidate za delovna mesta. Izmed 334 prijavljenih kandidatov za delovno mesto administratorja smo z modelom ovrednotili in ugotovili, da je za delovno mesto najprimernejši ekonomist računovodske smeri. Podobno smo izbrali najprimernejša izmed 254 prijavljenih kandidatov za delovno mesto zdravnika stomatologa in med 145 prijavljenimi kandidati za novo delovno mesto zdravnika pediatra. Večparametrski model DEX se je izkazal za odlično alternativo pri izbiri novega kandidata za izbrano delovno mesto. Z uporabo metode šestih klobukov razmišljanja smo potrdili rezultate izbora kandidatov.
Ključne besede: kandidati, delovno mesto, večparametrski model vrednotenja, analiza SWOT, metoda šestih klobukov razmišljanja
Objavljeno v RUNG: 02.03.2018; Ogledov: 5485; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

250.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh