41. Zmagoslavje podobSarival Sosič, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda Opis: Ponavljanje kot nosilec ideje in ponavljaje kot nosilec izkušnje samega medija; v primeru predstavljenih umetnikov v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, medija slike ali medija risbe. In če razmišljam dalje, ko opazujem umetniška dela avtorjev kot sta akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič mi misel vedno znova zaide v opazovanje razmerij med svetlobo in telesi, med sencami in telesi, ali drugače v svetlobi se telesa razkrivajo tudi tako, da se na njih samih oblikujejo sence in tako podobe pridejo na svet v konkretnih telesnostih podob, ki so razvijale svoj učinek že iz svojega materiala in formata. Ali če parafraziram Paula Kleeja, s podobami predstavljamo tisto, česar se ne da upodobiti, kar pa vendarle mora postati vidno v podobah nove vrste. In podoba postane podobna šele takrat, ko jo oživi gledalec, tako ima podoba vedno mentalen, medij slikarstvo pa vedno materialen značaj in v našem čutnem vtisu se oboje poveže v enotnost, torej ustvarjalni umetniški vtis. Na razstavi, ki sta jo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravila akademska slikarja Zvonko Čoh in Milan Erič lahko sledimo preobrazbam podob oziroma aktualno v imenu realnega postaja likovna igra najrazličnejše figuralike, narave kot nosilke zgodb in izrazov ter geometrije kot gradnika celovitosti kjer vedno in znova prevladuje za oba ustvarjalca tako značilna in izrazito upoštevana risba, torej risba kot primarni likovni jezik s katero se najbolj pristno približamo bistvenosti izraza ali enostavnosti likovne pripovedi.
Ključne besede: umetnost kot igrivost, hudomušnost v umetnosti, elementarnost vsakdanjosti v slikah, abstrakcija in figurativnost, risba, črta kot nosilec podobe, ironija v slikarstvu, komičnost v slikah, grotesknost sodobne likovne umetnosti, karnevalskost v slikah.
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2477; Prenosov: 0 |
42. |
43. Sin in sinSarival Sosič, 2020, umetniško delo Ključne besede: žanrski sinkretizem, družbenokritičn i roman, pravljica, utopija in antiutopija, roman, glaba, himna glasbi, violina v romanu, glas v romanu
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2486; Prenosov: 0 |
44. |
45. |
46. |
47. Sarival Sosič: Vsaka slika je zgodbaSarival Sosič, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Opis: Akademski slikar Bojan Bensa tokrat predstavlja izbor slikarskih del vse od leta 1983 dalje pa do svojih zadnjih slik, ki so nastale v obdobju 2019 in tudi v začetku leta 2020. Razstava s poetičnim naslovom Pomembne zgodbe močno žarijo že v samem naslovu opredeli tisto najbolj izrazito polje Bensinega ustvarjanja kot so močne, živahne, tudi divje barve. In prav skozi sicer domišljeno, a tudi občasno impulzivno nebrzdano barvno silovitostjo, pred nami nastaja svet podob, svet prežet s figuraliko tako ljudi kot živali in predvsem likovni svet, ki niha med konkretnostjo oziroma naslonom na določene vsebine in med meditativnostjo z rahlo navezavo ali na magičnost ali celo na nadrealnost upodobljenega. Bensa v slike pogosto umešča neobičajna razmerja med človekom in živaljo, jih slikarsko preučuje, razvija in zelo intuitivno razširja v bolj celovit in konotativno bogat pripovedni sistem. V slikah se prepletajo številni podtoni, pojavljajo variabilna in razrahljana mesta, kjer se pomeni vedno znova izmikajo v področja naključnega, nedefiniranega, nepojasnjenega, slutečega in zelo skrivnostnega. Prikazane pozicije in približani odnosi človeka in živali ne izpostavljajo nobenega hierarhičnega razmerja, kjer bi figure človeka prevladovale, pač pa se med živalmi in ljudmi vzpostavlja enakovreden, privlačen, celo atraktiven in pristen odnos. Slikar razkriva primarnost, naravnost, nekakšno arhaičnost odnosov bitij, ki so se v razvoju verjetno zaradi človeka preveč oddaljili in se medsebojno pogostokrat izključevali. Bensa uresničuje podobe večinoma na kontemplativnih barvnih odnosih, saj tako pospešuje kontraste ter ustvarja potrebno dramatičnost likovne zgodbe ter določeno mero skrivnostnosti, ki mu je še posebej blizu. Predvsem daljni, neobičajno privlačni in tudi občasno težje razumljeni ter skrivnostni svet Azije, predvsem Japonske kulture, jo že od slikarjevega ustvarjalnega začetka dalje bistveni likovni sistem, ki tako vsebinsko kot tudi barvno gradi številne likovne serije.
In kakšna je nekoliko podrobneje analizirana Bensina likovna govorica? Umetnik sistematično preučuje razmerja med figurami umeščenimi v prostore, ki se na asociativni plasti povezujejo z znanimi okolji, hkrati pa je figuralni svet ujet v ali izmuzljivo ali pa točno določeno idejo, ki jo Bensa naprej spoznava in nato preučuje ter postopno razvija in povezuje z različnimi stopnjami bivanja in raznolikimi doživljaji iz osebnega življenja. Tako ustvarja vzporednosti med zgodbeno realnostjo in med zgodbeno mističnostjo, pri čemer vedno ostaja na ravninah prepoznavnosti in določene logičnosti, ki sliko zapakirajo v vabljivo barvno, vsebinsko likovno energijo, ki žari s sten in zaobjame gledalca ter ga popelje v svet likovne kontemplacije. Likovno polje umetnika se razvija skozi stopnjevano barvno učinkovanje, odkrivanje novih razmerij med barvno gostoto, likovno strukturo in dinamizmom oblik v prostoru. Tako so barvni nanosi narejeni ali v hitrih, sunkovitih gestah, z ekspresivnim značajem ali pa so premišljeni, umirjeni postopki nanašanja, prepletanja barv znotraj različnih vertikalnih in horizontalnih polj, tudi ostreje lomljenih linij, ki na takšen način izpostavijo poudarjeno ekspresivnost. Tako so barvne napetosti obravnavane tudi kot živahne raznolikosti svetlobno-barvnega plastenja.
Ključne besede: slikarsko plastenje, slika je zgodba, barvna uglašenost, močne barve v slikah, razmerje med figuro in prostorom, telo kot prizorišče osebnih in družbenih prepletanj
Objavljeno v RUNG: 20.07.2020; Ogledov: 2906; Prenosov: 0 |
48. |
49. Nadrealistično razumevanje sanj v sodobni fotografijiInes Ozimek, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se ukvarjam s pojmom nadrealizma kot gibanja in stila v umetnosti. Namen naloge je predstavitev lastnosti nadrealističnega gibanja. Osmislim povezavo med umetnostjo, upodobitvijo sanj, ter smernicami nadrealizma. Orišem Jungovo in Freudovo pojmovanje sanj. Hkrati podam skupne smernice nadrealizma in psihoanalitičnega interpretiranja sanj in se navežem na fotografski medij kot možnost manipulacije in uporabe sodobnih tehnik. Na koncu skozi svoje lastno delo dajem pomen vsem dotedanjim nadrealističnim raziskavam, ki jih v delu s pridom izkoristim. Proces lastne fotografske serije razčlenim od ideje do končnega izdelka. Navedem tehnične in vsebinske napotke za izvedbo foto manipulacij. Svoje sanje in s tem fotografsko serijo interpretiram iz psihoanalitičnega vidika. Ugotavljam, da je nadrealistična umetnost tesno povezana s sanjskim svetom. Nadrealistična umetnost izraža potrebo po razbijanju vrednot, ki odsevajo realnost. Umetniki s pomočjo tehnike avtomatizma upodabljajo motive, ki temeljijo na podzavestnih vsebinah. Pri tem se opirajo na Freudovo simboliko sanj. Ne iščejo razlag podzavestnega, temveč osvoboditev duha.
Ključne besede: fotografija, Freud, Jung, nadrealizem, psihoanaliza, sanje
Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 4117; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
50. |
