Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJU
Kris Stergulc, 2019, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 4114; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
En busca de las huellas perdidas : dos lectores del Quijote del siglo XIX
Barbara Pregelj, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja rezultate preliminarne raziskave o Franu Zakrajšku (1835–1903) in Silveriu de Baguerju (1838–1927), ki ju postavlja v kontekst slovenske literarne zgodovine. Zakrajšek in de Baguer sta bila sodobnika, oba sta bivala v Gorici, a sta se gibala v različnih kulturnih in nacionalnih krogih. Imela pa sta tudi skupni interes: Cervantesovega Don Kihota. Najstarejša španska izdaja Don Kihota, ki jo imamo v Sloveniji, se nahaja v Goriški knjižnici Franceta Bevka in je iz leta 1671. Izhaja iz muzeja, ki ga je na gradu Dobrovo zasnoval Silverio de Baguer, knjižnica pa ga je pridobila leta 1955. Prvi slovenski adaptirani prevod Don Kihota je opravil Fran Zakrajšek in je leta 1864 izšel v Goriškem lentiku, prav tako v Gorici. Je mogoče, da bi se Zakrajšek in de Baguer poznala? In je prvi slovenski prevod Don Kihota nastal iz in/ali s pomočjo izvirnika, ki ga je hranil Silverio de Baguer? Za zdaj nimamo nikakršnega dokaza, ki bi domnevo bodisi potrdil, bodisi ovrgel, toda novejši dokumenti iz arhiva grofa de Baguerja, ki so bili najdeni v Madridu in s katerimi razpolaga Goriški muzej bodo morda tudi o tem prispevali kakšne nove informacije.
Ključne besede: Don Kihot, prevodi v slovenščino, Silverio de Baguer, Fran Zakrajšek, Goriški letnik, bibliofil, posrednik
Objavljeno v RUNG: 11.12.2017; Ogledov: 3610; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh