Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nina Koželj in Boris Beja: Razstrelitev / Blasting
Sarival Sosič, 2018, katalog razstave

Opis: Vizualna umetnica Nina Koželj in akademski kipar Boris Beja sta bila sošolca na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in tokrat sta se nekaj let po končanem študiju ponovno srečala ter združila ustvarjalnost, nove likovne ideje v enovito prostorsko postavitev, v celovito likovno pripoved. V Galeriji Veselov vrt (Komenskega 8 – DLUL in ZDSLU) združujeta konceptualno idejno zasnovo s konkretnimi materialno opredeljenimi kiparskimi stvaritvami, torej prisotna je aktivna povezava z samo naravo kot logično nosilko podobe in likovno zgodbo, ki podobe nujno problematizira. Nina Koželj je vizualna umetnica, ki ustvarja na področjih kiparstva, slikarstva in grafike. Ustvarjalka poudarja, da deluje sproščeno z veliko mero humorja, hudomušnosti, osebne nagajivosti in ironije ter celo karnevalskosti, ki na raznolike načine prežemajo človeka in njegove številne ustvarjalne ali zgolj uporabne podobe. Sama pravi: » Rada se smejem na račun vesolja, na svoj račun ter seveda na resnost v umetnosti. In niti ni tako zelo pomembo, če je zares smešno. Stvar je v obratu, ki se zgodi v mislih, ki naredi stvari smešne. Iz moje perspektive te stvari delujejo kot nekakšne anti-religiozne tehnike, ki razkrajajo vsakršno avtoriteto«. Boris Beja je zavzet umetnostni delavec. V ready made-ih, prostorskih postavitvah in posameznih kiparskih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor s poudarki na družbeni kritiki. Tokrat avtorja skupaj ustvarjata doživete podobe, njuno doživljanje likovne zgodbe je sprva opredeljeno, usmerjeno v predmet, okoliščino, prostorsko postavitev – torej kiparsko izrazito subjektivno doživetje z vidika aktualnega predmeta na katerega je naravnano. Vizualno oporno točko čisto konkretno predstavljajo rastline v loncih brez vode in z vedno manj zraka, rastline grobo ujete znotraj prostorskega konteksta – napihljive kapsule, približane antropomorfnim likom, kapsule kot zaprti mehurčki, ki sicer predstavljajo način življenja, toda hkrati so tudi uničevalci bivanja, zapiralci dotoka kisika, pregreti prostori minevanja in končevanja žive narave.
Ključne besede: skulpture kot rastline, antropomorfnost skulptur, simbioza notranjega in zunanjega v skulpturi, grotesknost v kiparstvu
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2343; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh