Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Večparametrski model za izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na Goriškem
Kristina Lancner Zorzut, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vrednotenjem in izbiro najugodnejše banke ali hranilnice na Goriškem. Banke ali hranilnice nas spremljajo na vsakem koraku. Med seboj so si precej podobne, vse namreč ponujajo finančne storitve uporabniku. Vse si želijo privabiti čim več uporabnikov, zato strokovnjaki znotraj vsake posamezne finančne ustanove kreirajo in iščejo posamezne rešitve, kje in kako bi se čimbolj približali čim večji populaciji. Nekatere banke/hranilnice imajo zato nižje stroške na eni strani, druge na drugi. Prav zato smo se hoteli prepričati in sploh ugotoviti, ali obstaja najugodnejša banka/hranilnica na Goriškem ter katera je to. Vrednotenje in izbor je potekal s pomočjo večparametrske metode DEX. Po izbiri kriterijev, ki kar najboljše opišejo delovanje bank/hranilnic, smo po korakih večparametrskega modeliranja izdelali celoten model ter z njim ovrednotili in analizirali naše izbrane banke/hranilnice. Izdelali smo tudi analizo “Kaj-če?”, analizo plus/minus 1 ter analizo selektivne razlage. Končni rezultat je predlog najprimernejše banke/hranilnice. V našem primeru sta to dve: Primorska hranilnica Vipava (PHV) ter Delavska hranilnica (DH), ki sta bili ocenjeni kot ugodni hranilnici, vendar vseeno ne kot najugodnejši. Ugodni sta zato, ker sta po skoraj vseh kriterijih opredeljeni kot ugodni ali srednji. PHV je neugodna samo glede dostopnosti bančnega okenca. Za razliko od PHV je imela DH poleg tega kot neugodno ocenjeno še pridobitev kartice.
Ključne besede: banka, hranilnica, odločitveni model, večparametrsko odločanje, metoda DEX, program DEXi
Objavljeno v RUNG: 09.12.2020; Ogledov: 3180; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Vsako drevo bi lahko povedalo svojo zgodbo
Stane Mažgon, Zoran Božič, 2018, intervju

Opis: Predstavitev starih sadnih sort na Goriškem, s poudarkom na sadovnjaku Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih.
Ključne besede: Slovenija, stare sadne sorte, Goriška, visokodebelni sadovnjak, ekologija, genetska banka, agronomija, kmetijstvo, sadjarstvo, češnje, marelice, breskve, fige, hruške, slive, jablane, Gregor Božič, Stare sadne sorte na Goriškem, Sadje sonca
Objavljeno v RUNG: 21.06.2018; Ogledov: 3876; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh