Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Podnebne spremembe in energetika
Drago Papler, 2021, strokovni članek

Ključne besede: varstvo okolja, podnebne spremembe, energetika, energijska učinkovitost, ekonomija
Objavljeno v RUNG: 03.01.2024; Ogledov: 354; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Kapitalska struktura in ekonomska uspešnost podjetja
Luka Jerončič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bila analiza kapitalske strukture v slovenskih podjetjih za posamezno dejavnost in njene povezanosti z ekonomsko uspešnostjo. V raziskavi smo obravnavali približno 1 % vseh slovenskih podjetij v obdobju med letoma 2015 in 2019 ter iskali povezanost med kazalniki uspešnosti, kot so kazalnik donosnosti lastniškega kapitala, kazalnik donosnosti sredstev ter kazalniki zadolženosti. Poleg tega smo z analizo varianc primerjali zadolženost podjetij med letoma in zadolženost podjetij med Standardnimi klasifikacijami dejavnosti 2008. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezanosti med kazalniki uspešnosti in kazalniki zadolženosti sredstev. Pri zadolženosti podjetij smo ugotovili, da se med letoma statistično značilno razlikujejo vsi obravnavani kazalniki zadolženosti sredstev. Ugotovili smo tudi, da se zadolženost podjetij med dejavnostmi statistično značilno razlikuje. S širšo analizo stopnje zadolževanja ter njenega vpliva na kazalnike uspešnosti po dejavnostih se odpirajo številne možnosti za nadaljnje raziskave in potencialno okvirna določitev pričakovane ravni zadolževanja po panogah, kar predstavlja koristen pripomoček za kreditodajalce in kreditojemalce.
Ključne besede: ekonomija, donosnost, finance, kapitalska struktura, management, podjetje, zadolženost
Objavljeno v RUNG: 03.05.2021; Ogledov: 2208; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (789,46 KB)

3.
Krožni tok med energetiko, ekonomijo in ekologijo
Drago Papler, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: pogledi, energetika, znanje, ekonomija
Objavljeno v RUNG: 11.06.2020; Ogledov: 2406; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Upodobitve verzov kot nova dimenzija in izžarevajoča energija
Drago Papler, 2020, poljudni članek

Ključne besede: elektroenergetika, ekonomija, ekologija, kultura
Objavljeno v RUNG: 20.05.2020; Ogledov: 2249; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Impulzi dajejo ritem, energija poganja ustvarjalnost
Drago Papler, 2019, poljudni članek

Ključne besede: elektroenergetika, ekonomija, ekologija, kultura
Objavljeno v RUNG: 20.05.2020; Ogledov: 2237; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Konflikt med ekonomijo in ekologijo
Drago Papler, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: elektroenergetika, ekonomija, ekologija, obnovljivi viri
Objavljeno v RUNG: 20.05.2020; Ogledov: 2493; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odsevi energetskih in naravnih sopotij
Drago Papler, 2019, poljudni članek

Ključne besede: elektroenergetika, ekonomija, ekologija, kultura
Objavljeno v RUNG: 20.05.2020; Ogledov: 2308; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kružna ekonomija u prehrambenoj industriji i industriji pića, visokovrijedni proizvodi te energetsko i materijalno iskorištavanje otpada i nusproizvoda
Gregor Drago Zupančič, Mario Panjicko, Anamarija Havliček, Goran Lukić, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Prehrambena industrija i industrija pića su s godišnjim prihodima od 1190 milijardi € među najvažnijim granama gospodarstva u EU, koje također proizvode i značajne količine nusproizvoda i otpada. Posljednjih godina, kroz uvođenje strategija kružne ekonomije, posebna pažnja posvećuje se iskorištavanju otpadnih tokova iz kojih je moguća proizvodnja visokovrijednih proizvoda. U ovom radu prikazani su primjeri iz proizvodnje hrane i pića, u kojima je iz nusproizvoda moguće proizvoditi aktivne spojeve kao npr. Resveratrol koji ima antikancerogeni učinak, različite polu proizvode kao što su fenolni spojevi, dodaci u prehrani i sl. U radu je posebna pažnja posvećena pivarskoj industriji gdje se iz nusproizvoda (pivske komine) proizvode prehrambeni proteini te i mljekarskoj industriji gdje se iz sirutke proizvode mliječne kulture, vitamini, laktoza, laktat i proteini (npr. aktoferini, laktoperoksidaze, imunoglobulini). U smislu strategije kružne ekonomije, ostatci nakon dobivanja novih proizvoda, koji više ne sadrže vrijedne tvari, moraju se zbrinuti na odgovarajući način. Najpovoljnija i najčešće upotrebljena tehnologija zbrinjavanja je anaerobna digestija. Anaerobnom digestijom moguće je otpadne tokove zbrinuti na način da se količine otpada smanje i do 90% te da se proizvedeni bioplin upotrijebi kao obnovljiv izvor energije u samom proizvodnom procesu. Time je moguće ostvariti smanjuje emisija ugljičnog dioksida do 50%.
Ključne besede: cirkularna ekonomija, nusproizvodi, otpad, prehrambena industrija, visokovrijedni proizvodi
Objavljeno v RUNG: 11.03.2020; Ogledov: 3105; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Dipo mi paše, ampak humanistika se splača
Zoran Božič, 2018, drugi sestavni deli

Opis: Prispevek o povečanem zanimanju za študij humanistike v ZDA, ki je lahko protiutež tehnicističnemu in ekonomističnemu znanju in pomaga k bolj relevantnim in produktivnejšim odločitvam, tako na polju politike kot na polju ekonomije.
Ključne besede: Johns Hopkins University, Bill Miller, humanistika, srednja šola, japiji, dobičkonosnost, družbena ureditev, ekonomija, filozofija, poceni pohištvo, kapitalizem
Objavljeno v RUNG: 05.03.2018; Ogledov: 3450; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (362,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje
Valter Pisk, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model prehoda v trajnostno krožno ekonomijo v občini Kočevje kot podlaga za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v občini. Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd, ki še ni izkoriščen v zadostni meri. Koncept temelji na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo električne in toplotne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zahteva vključitev socialnega podjetništva, izobraževanje kadrov, dodatno usposabljanje zaposlenih in ohranjanje obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Osrednji del modela predstavlja postavitev centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo za proizvodnjo žaganega lesa in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije kot sekundarnih produktov. Učinki modela so prikazani v kontekstu ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika. Nedvomne okoljske učinke predlaganega modela dopolnjujeta oceni o več kot 4 milijonih EUR dobička in 45 novih zelenih delovnih mestih v prvih 15 letih obratovanja. Predlagani koncept je primer racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije in ponuja priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: energija, kogeneracija, krožna ekonomija, lesna biomasa, lokalna skupnost, potencial, trajnost
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 7813; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh