Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki uvajanja koncepta krožnega gospodarstva na razvoj občine Kočevje
Andrea Torroni, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opredeli koncept krožnega gospodarstva kot trajnostni razvoj v aktualnem času in prostoru in ga utemelji na konkretnem primeru implementacije v občini Kočevje. V literaturi najdemo različne opredelitve krožnega gospodarstva, ki pa ne zajamejo njegovega velikega potenciala v celoti. Mnoge definicije se dotikajo predvsem recikliranja odpadkov, ki pa je lahko zgolj sestavni del koncepta in kot takšen ne zajema vseh okoljskih, ekonomskih in socialnih momentov. Analiza implementacije krožnega gospodarstva v občini Kočevje, ki temelji na gozdno-lesni predelovalni verigi celo pokaže, da recikliranje ni nujno ključni element krožnega gospodarstva. Ključno je, da koncept temelji na zapiranju materialnih in ekonomskih zank na temelju endogenih potencialov območja, ki se manifestirajo prav tam z vsemi multiplikativnimi družbeno-socialnimi učinki. Predstavili in primerjali smo statistične podatke, ki se nanašajo na uvedbo novega koncepta ‒ med različnimi panogami s poudarkom na gozdarstvu in med različnimi lokacijami z ozirom na Kočevje. Izvedli smo analizo prvih treh let delovanja javne gospodarske družbe Kočevski les, ki jo je Občina Kočevje ustanovila leta 2015 in ji dodelila vlogo koordinatorja krožnega gospodarstva. Analiza je pokazala mnoge pozitivne učinke: vzdržno finančno poslovanje, povečanje koristi za občinski proračun, boljše poslovanje lokalnih v krožno gospodarstvo vključenih deležnikov, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest, informiranje ter vključevanje lokalnega prebivalstva in boljše ter trajnostno izkoriščanje občinskih potencialov. Na primeru konkretne občine smo pokazali, da prehajanje linearnega v krožno gospodarstvo s primernim organizatorjem lahko uspešno usmeri lokalni razvoj na pot proti trajnosti, ki temelji na lokalnih potencialih.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, gozdno-lesna predelovalna veriga, Kočevje
Objavljeno v RUNG: 29.11.2018; Ogledov: 5272; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4401; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izhodišča za trajnostno oživitev gozdno-lesno predelovalne verige v Sloveniji
Henrik Gjerkeš, Slavica Ilc, 2016, strokovni članek

Opis: SWOT analiza je pokazala, da je višja stopnja predelave lesa v izdelke z (naj)višjo dodano vrednostjo skupni imenovalec priložnosti za slovensko gozdno-lesno verigo. To so lahko nišni izdelki v tradicionalni lesni in pohištveni industriji, kot novi izdelki za druge sektorje. Nujno povezovanje ni mogoče izvesti na hitro, zahteva temeljito oceno politik, širše zasnovano vizijo in vključevanje novih področij, kot so energetika, gradbeništvo in kemijska industrija. Zato se za uspešno implementacijo strategije zdi horizontalna povezava med različnimi sektorji pomembnejša od vertikalne integracije v panogi.
Ključne besede: Gozdno-lesna veriga, materialni tok lesa, SWOT analiza
Objavljeno v RUNG: 26.10.2016; Ogledov: 5045; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh