Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomija pretvorbe odpadkov v energijo v Bosni in Hercegovini
Šaza Babić, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika ravnanja z odpadki v Bosni in Hercegovini. Motivacija za pisanje na to temo je ravno v tem, da zelo dobro poznam problematiko odpadkov v Bosni in Hercegovini kot svoji domovini. Ideja je delati na izboljšanju praks ravnanja z odpadki v regiji, da bi zmanjšali negativne učinke na zdravje ljudi in tveganje onesnaževanja okolja v skladu z ustreznimi predpisi Evropske unije in nacionalnimi predpisi na področju ravnanja s trdnimi komunalnimi odpadki. Za ekonomsko močnejšo državo je treba posvetiti pozornost vsem virom energije, še posebej odpadkom in alternativnim virom, saj je prav od tega odvisna njena prihodnost. Najprej je analizirano obstoječe stanje v državi. Uporabljene so metoda opisovanja, lastnega opazovanja, analiza modelov z metodami, kot je npr. interna stopnja donosnosti, analiza tveganj itd. Na podlagi fizičnih, naravnih in družbenih dejavnikov, števila divjih odlagališč in števila prebivalcev smo izbrali parametre, ki smo jih analizirali v programu DEXi in so nam pomagali pri odločitvi o lokaciji, kjer bomo postavili obrat. Ugotovljeno je bilo, da bi projekt izgradnje tovarne za pretvorbo odpadkov v energijo v Bosni in Hercegovini prinesel veliko koristi za državo ter posledično za sosednje države. S pomočjo ankete je bilo ugotovljeno, kakšno je mnenje lokalnega prebivalstva o uvedbi novih načinov predelave odpadkov. Podatki ankete so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Po izvedbi projekta se pričakujejo naslednje merljive koristi, kar je hkrati praktična vrednost magistrskega dela: zmanjšanje deponijskega prostora za odlaganje neobdelanih komunalnih odpadkov, kar ima za posledico podaljšanje življenjske dobe obstoječih odlagališč, in s tem tudi stroške odlaganja predelave materialov in energije iz odpadkov, ki se lahko prodajo na trgu; zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi preusmerjanja biorazgradljivih odpadkov z odlagališč in delne zamenjave fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo toplote in električne energije.
Ključne besede: Odpadki, onesnaževanje okolja, energija, fosilna goriva, statistična analiza, analiza priložnosti, analiza tveganj, ekonomske analize upravičenosti naložbe, analiza stroškov in koristi, večkriterijska analiza, DEXi, ABACON, anketa, SPSS, opisna statistika, korelacijska analiza
Objavljeno v RUNG: 22.09.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
Podnebna strategija s skrbjo za okolje
Drago Papler, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: podnebne spremembe, strategije, varovanje okolja, izpusti, energija, obnovljivi viri, odpadki, posegi v prostor, ekologija, zeleni porehod
Objavljeno v RUNG: 24.04.2023; Ogledov: 879; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zakaj ne gre metati vseh odpadkov v kompostnik na vrtu?
Tina Škorjanc, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: plastika, biološki odpadki, razgradljivost, kemijska vez
Objavljeno v RUNG: 22.12.2020; Ogledov: 2201; Prenosov: 13
URL Povezava na datoteko

4.
5.
Smeti v plamenih
Zoran Božič, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Opis: Odziv na članek Staša Zgonika v Mladini, v katerem celovito predstavlja problematiko odpadkov v povezavi z onesnaževanjem okolja.
Ključne besede: varstvo okolja, odpadki, nevarni odpadki, sežigalnica, sosežigalnica, azbest, azbestoza, mezoteliom, degradirano območje
Objavljeno v RUNG: 02.03.2020; Ogledov: 3940; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Trajnostna presoja tehnologije plazemskega uplinjanja za ravnanje z odpadki na lokalnem nivoju : /
Simona Sučić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji na lokalni ravni in trajnostne učinke uporabe sodobnih tehnologij za predelavo odpadkov. Ocenili smo smiselnost izgradnje sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov v izbrani lokalni skupnosti − občini Kočevje ter podali pregled aktualne zakonodaje in usmeritev Slovenije in Evropske unije, ki so povezane s termično predelavo odpadkov. Osredotočili smo se na tehnologijo plazemskega uplinjanja odpadkov, ki je sodobna tehnologija s številnimi okoljskimi prednostmi, vendar z občutljivo ekonomsko učinkovitostjo zaradi še vedno trajajočega razvoja in inovativnosti. Omejena ponudba tehnologij za komercialno uporabo in relativno visoki investicijski stroški so razlog za redke primere dobrih praks, ki so primerljive z razmerami v Sloveniji. Trend se lahko spremeni, saj ravno v zadnjih letih na trg prihajajo naprave za komercialno uporabo ustrezne velikosti, ki so vse bolj zanesljive. Ugotovili smo, da bi bila uvedba plazemskega uplinjanja odpadkov v občini Kočevje s tehnološkega in ekonomskega vidika izvedljiva. Investicija za izgradnjo naprave z zmogljivostjo predelave 10.000 ton odpadkov na leto je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izračun, ki je bil opravljen za 20-letno preučevano obdobje investicije in upošteva 50 % subvencioniranje investicije, je pokazal, da bi bila vračilna doba investicije 10 let. Upravičenost izgradnje plazemskega uplinjanja odpadkov potrjujejo tudi številne koristi z družbenega, razvojnogospodarskega in okoljskega vidika. Slovenija bi si z novo napravo lahko zagotovila večji odstotek predelave nevarnih odpadkov na domačih tleh, občina Kočevje pa bi si povišala stopnjo energetske samooskrbe in zmanjšala obremenitev okolja v primerjavi s sedanjim stanjem, kar bi občanom omogočalo kakovostnejše pogoje za življenje.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, termična predelava, plazemsko uplinjanje, pretvorba, izraba, energija, sintezni plin, toplota, lokalna raven
Objavljeno v RUNG: 15.03.2017; Ogledov: 6386; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, diplomsko delo

Opis: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Ključne besede: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5722; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
THE EFFECTS OF MIXED COMMUNAL WASTE RECYCLING MANAGEMENT IN SLOVENIA - CASE STUDY
Peter Bohinec, 2016, magistrsko delo

Opis: With the adjustment of the Slovenian legislation with the European one we have an obligation to increase the reuse and recycling target for municipal solid waste by up to 65% by 2030 and gradual limitation of the landfilling of municipal solid waste to 10% by 2030 (Directive 2008/98 on waste, 2015). This represents a major challenge for municipalities in Slovenia. This study contains a plan for establishing new waste treatment facility in the Municipality of XY. As all new constructions in Slovenia, the presented facility needs to provide all the environmental protective measures predicted by the legislation. Beside the legislation, it is also important to ensure that new waste treatment facilities will have a low or no effect on the environment. Based on the Environmental Protection Act and the Construction Act of Slovenia, measures to ensure long term monitoring of the waste treatment facility as a case study in the Municipality of XY are presented. Before constructing the new facility, the track of “baseline” – a one-year monitoring of the following environmental parameters was crucial: groundwater, air dust deposit, condition of the soil on the area where new facility will operate in the future. The thesis points out the importance of the so-called track “baseline” monitoring of environmental parameters before new waste treatment facility will operate. This will be the basis for the introduction of operating monitoring for the new waste treatment facility in the future. Data for the analysis of presence of pollutants were acquired from groundwater, air dust deposit, soil sampling and containment of chemical pollutants. The following methods of analysis were employed in the acquisition of laboratory results of specific physical and chemical parameters: ion chromatography, gas chromatography, spectrophotometry, titration, inductive coupled plasma – mass detector, measurement with an electrode. It was determined that in the period between 2011 and 2012, the groundwater samples taken from three drilled wells containing pollutants as for example in the P-2 well there were adsorbable organic halogens - AOX, boron and mineral oils found. The results of the dust deposit show increased value of lead and zinc. More concerning are analysis of the soil samples where the quantity of copper at the MM2 measuring point were 530mg/kg, on 20 April 2012 the present critical level was 300 mg/kg. At the same measuring point (MM2) on the same day, the value of zinc was 650 mg/kg and almost reached the critical level of 720 mg/kg. The levels of heavy metals as cadmium, copper, lead and zinc in the soil samples taken at the MM2 and MM3 measuring points were at the warning level. All the detected parameters were evaluated and present a good basis for future operational monitoring of the environment in the area of the new waste treatment facility in the future. This case study has shown that planned steps in the improvement of the waste management in the Municipality of XY are crucial to protect the environment. The analysis and interpretation present an important basis for planning and monitoring a new waste treatment facility which will help to improve our goals and reduce landfilling to 10% and increace recycling by up to 65% by 2030 as predicted by the Directive on waste (Directive 2008/98 on waste, 2015).
Ključne besede: odpadki, krožno gospodarjenje z odpadki, podtalnica, zemljine, prašni delci v zraku, spremljanje stanja okolja.
Objavljeno v RUNG: 20.07.2016; Ogledov: 4550; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

9.
Analiza ostankov plastike v komercialnem kompostu
Tamara Gajšt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi, velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike. Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Ključne besede: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 6552; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh