1. DISKURZIVNE PRAKSE TREH GENERACIJ PRISELJENCEV IZ DRŽAV BIVŠE JUGOSLAVIJE V SLOVENIJI: MED OHRANJANJEM MATERNEGA JEZIKA IN JEZIKOVNO ASIMILACIJO : DIPLOMSKO DELOTaja Petrič, diplomsko delo Ključne besede: priseljenci, potomci priseljencev, slovenski jezik, materni jezik, kombinacija obeh jezikov, priseljenci prve generacije, priseljenci druge generacije, priseljenci tretje generacije, ohranjanje jezika, jezikovna asimilacija
Objavljeno v RUNG: 01.09.2023; Ogledov: 824; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Priseljenci iz nekdanje Jugoslavije in njihove osebne izkušnje migracijeEva Perak, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje migracije, s poudarkom na priseljevanju z območja nekdanje države Jugoslavije v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Ker je gospodarski razvoj v posameznih republikah nekdanje države potekal neenakomerno in je Republika Slovenija veljala za gospodarsko najbolj razvito, je postala migracijski cilj številnih posameznikov z manj razvitih področij, posebno v 70. in 80. letih 20. stoletja. Pomemben del diplomskega dela so tudi teorije mednarodnih migracij, ki prispevajo k boljšemu razumevanju same problematike. Empirični del obsega štiri življenjske zgodbe migrantov, ki nam skozi osebne izkušnje podajo drugačen pogled na teorijo migracij in jo s tem dopolnjujejo.
Ključne besede: migracije, Jugoslavija, Slovenija, integracija, priseljenci, tujina, diskriminacija, begunci, nestrukturirani intervju, izvorna domovina
Objavljeno v RUNG: 08.10.2015; Ogledov: 7499; Prenosov: 434
Celotno besedilo (1,89 MB) |
3. Težave z besednim redom – prispevek k tipologiji napak pri usvajanju slovenščine kot drugega jezika na osnovnošolski stopnjiAnja Batič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se posvečam učenju in usvajanju slovenščine kot drugega jezika ter napakam v besednem redu, ki pri tem procesu nastajajo. Otroci, ki se preselijo v Slovenijo, se morajo brez posebnih uvajalnih jezikovnih tečajev takoj vključiti v osnovnošolsko izobraževanje. Novo okolje, nova šola in novi sošolci predstavljajo veliko spremembo za vsakogar, poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi novemu jeziku, ki ga v večini primerov ne znajo. V šolskem letu 2013/2014 sem sodelovala z OŠ Šturje in petim učencem pomagala z dodatnimi urami slovenščine. V tem obdobju sem zbrala besednoredne napake, ki so nastale pri reševanju delovnih listov in ustnem odgovarjanju na zastavljena vprašanja. Napake sem razvrstila in poskušala poiskati njihov izvor. Osredotočila sem se na možnost negativnega jezikovnega prenosa iz njihovega prvega jezika – bosanščine – v novi jezik – slovenščino.
Ključne besede: Besedni red, usvajanje jezika, učenje jezika, bosanski jezik, slovenski jezik, priseljenci
Objavljeno v RUNG: 23.09.2015; Ogledov: 5438; Prenosov: 268
Celotno besedilo (521,23 KB) |
