Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv proteinov APOBEC na infekcijo z virusi HPV
Tjaša Lojpur, 2018, magistrsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Ključne besede: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2018; Ogledov: 5348; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Vpliv notranjih in zunanjih okoljskih dejavnikov na nastanek virusov HPV
Jana Sitar, 2017, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma so eden najpogostejših vzrokov spolno prenosljivih bolezni in nastanka nekaterih vrst raka, kot so rak materničnega vratu, rakava obolenja na spolovilih ter rak glave in vratu. V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na nastanek in infektivnost virusov HPV-16, določali pa smo tudi strukturne lastnosti virusnega plašča. Kot notranji dejavnik smo uporabili gostiteljski protein SNX17, ki je ključen za okužbo HPV, kot zunanji dejavnik pa nanodelce titanovega dioksida, ki so pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov. Pri pridobivanju virusnih delcev HPV-16 v celični liniji 293TT smo ugotovili, da protein SNX17 in nanodelci TiO2 ne vplivajo na količino virusnih delcev, vplivajo pa na njihovo infektivnost. Potrdili smo, da je protein SNX17 ključnega pomena za okužbo HPV, saj so imeli mutirani virusni delci AA2 bistveno zmanjšano stopnjo okužbe. Podobno smo ugotovili pri uporabi nanodelcev TiO2, kjer je bil upad infektivnosti sorazmeren koncentraciji uporabljenih nanodelcev med fazo nastanka virusnih delcev. Pri strukturnih lastnostih virusnega plašča smo analizirali količino in vrsto vključene reporterske DNA, stabilnost plašča in razmerje proteinov L1 : L2 v plašču. Ugotovili smo, da vezava plaščnega proteina L2 s SNX17 in prisotnost nanodelcev TiO2 na te lastnosti ne vplivata. Zaključili smo, da izbrani okoljski dejavniki, protein SNX17 in nanodelci TiO2 ne vplivajo na osnovne značilnosti nastanka virusnih delcev HPV-16, vplivajo pa na njihovo učinkovitost okužbe gostiteljskih celic.
Ključne besede: HPV, plaščni proteini, okužba, TiO2, SNX17
Objavljeno v RUNG: 17.11.2017; Ogledov: 6344; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Co-expression and co-purification of antigen-antibody complexes in bacterial cytoplasm and periplasm
Ario De Marco, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: rekombinantni proteini, protitelesa, imunoafinitetno čiščenje, kristalizacija proteinov
Objavljeno v RUNG: 16.06.2016; Ogledov: 4475; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Characterization of TDP-43, an ALS related protein using Drosophila melanogaster model : dissertation
Giulia Romano, 2014, doktorska disertacija

Ključne besede: proteini, amiotrofična lateralna skleroza, TDP-43, disertacije
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5133; Prenosov: 112
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Interkingdom signalling via a LuxR-family protein in plant associated bacteria
Juan Francisco Gonzáles Paredes, 2012, doktorska disertacija

Ključne besede: proteini, bakterije, medcelična komunikacija, genetika, disertacije
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5657; Prenosov: 274
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
9.
Integration of heterogeneous data sources for protein classification
Somdutta Dhir, 2010, doktorska disertacija

Ključne besede: bioinformatika, proteini, klasifikacija, epidermalni rastni faktor, analiza mutacij, disertacije
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5196; Prenosov: 155
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh