21. Konvencija didaskalij : zgodovinske oblike, tipologije, opredelitve in sodobne subverzijeIvana Zajc, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek v uvodnem delu razloči teoretske usmeritve pri raziskovanju didaskalij, razgrne ugotovitve dosedanjih raziskav njihovega zgodovinskega razvoja in primerja različne tipologije didaskalij. Tipologije pogosto ne upoštevajo zgodovinskega spreminjanja konvencije didaskalij in ne reflektirajo lastnih raziskovalnih izhodišč. Članek izpostavi opredelitev didaskalij, ki vključi različne lastnosti, med katere so didaskalije razpete. Strne tudi teoretske ugotovitve o sodobnih subverzijah konvencije didaskalij in jih analizira v romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah. Prispevek razčleni povezavo med didaskalijami in metabesedilnostjo tega romana.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski romani, metabesedilnost, didaskalije, tipologije didaskalij, intertekstualnost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1532; Prenosov: 0 |
22. Sodobne spremembe didaskalij : primer besedil Simone SemeničIvana Zajc, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi spremenjeno vlogo didaskalij v sodobni slovenski dramatiki na primeru besedil Simone Semenič. Novi pojavi v didaskalijah njihova ustaljena pravila kršijo ali poudarijo. Didaskalije Simone Semenič poudarjajo pripovedno funkcijo tradicionalnih didaskalij. Nosilec te funkcije je lahko lik, ki izreka didaskalije, ali dramski avtor, s čimer je v besedilu poudarjen avtorski komentar, ki usmerja bralčevo interpretacijo besedila. Članek analizira vlogo didaskalij pri uokvirjanju dramskega dela in tvorbi metadrame.
Ključne besede: sodobna slovenska dramatika, didaskalije, pripovedovanje, naratologija drame, metadrama, uokvirjanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1620; Prenosov: 0 |
23. Sodobne slovenske dramatičarke : tematsko-formalne novosti in primera sodobnih dramskih besedil za osnovno in srednjo šoloIvana Zajc, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V slovenski literarni zgodovini je dramatičark malo, a močno zaznamujejo dramsko produkcijo po letu 2000. V prispevku izpostavimo nekatera dela, ki kažejo motivno-tematske novosti in se povezujejo z (ženskim) spolom oziroma ženskimi liki: temo samomora, (nadomestnega) materinstva, bolezni, vloge žensk v skupnosti in pričakovanja družbe do žensk, odraščanja mladostnic, življenje homoseksualnih oseb ter ženske erotike. Razmišljanje sklenemo s predlogoma dramskih besedil avtoric Simone Semenič Pepelka in Varje Hrvatin Kako sem postal lisičje krzno, ki vključujeta pravljične motive ter sta glede na teorije razvoja literarnega branja primerni izhodišči za branje, pogovor in različne tipe uprizarjanja v osnovnošolskem oziroma srednješolskem obdobju.
Ključne besede: slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1500; Prenosov: 40
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Fenomen slovenske kriminalke : sodelovanje na Okrogli mizi na Festivalu slovenske kriminalke Alibi 2.1, Maribor, 25. sep. 2021Petra Vidali, Mirt Komel, Aljoša Harlamov, Primož Mlačnik, 2021, druga izvedena dela Opis: Primož Mlačnik je na okrogli mizi predstavil svoja razmišljanja o uspehu sodobnih slovenskih kriminalk, o tujih vplivov na slovensko kriminalko, o možni tipologiji slovenskih kriminalk in o kubanski socialistični kriminalki. Predstavil je nekatera izvirna raziskovalna opažanja glede slovenskih detektivov, morilcev in žrtev.
Ključne besede: Sodobna slovenska kriminalka, Sergej Verč, Avgust Demšar, Tadej Golob, detektivska triada, družbeni kontekst
Objavljeno v RUNG: 03.11.2021; Ogledov: 1733; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Analiza vinskega turizma kot priložnost za vinarje vinorodnega okoliša slovenska Istra : diplomsko deloMatej Zaro, 2021, diplomsko delo Opis: Vinski turizem je hitro rastoča ekonomska panoga, ki bi jo glede na geografske danosti slovenske regije in kakovost pridelanega vina bilo vredno ne samo izkoristiti, temveč tudi poglobiti. V diplomski nalogi predstavljamo in preučujemo vinarstvo ter vinogradništvo v povezavi s turizmom v Sloveniji, s poudarkom na okolišu slovenska Istra. Pod drobnogled vzamemo konzorcij Vin Istre in društvo Vinol, kjer izpostavljamo tako dobre prakse, kakor pomankljivosti. Osredotočimo se na vinske festivale, njihov pomen, s poudarkom na festival maceriranih belih vin Orange Wine Festival Izola. Dotaknemo se tudi svetovnih trendov vinske panoge ter kakšen je bil vpliv pandemije Covid-19 na vinski turizem. V diplomski nalogi predstavljamo podjetje Vina Zaro, njegove začetke in možnosti razvoja za prihodnost. Rdeča nit diplomske naloge je iskanje že delujočih dobrih praks in trendov, ki bodo pripomogle k spremembi odnosa do vinskega turizma in odkrivanju novih aktivnosti za razvoj le-tega. Zavedamo se potrebe po mednarodnosti in zgledovanju po tujih uveljavljenih praksah, vendar prepoznamo jedro razvoja tudi v odnosu do mednarodnih potrošnikov, v lokalnih sortah grozdja, reinterpretaciji tradicionalnih pridelovalnih tehnikah, vrednotenju lastne kulturne dediščine, razširitvi ekološke pridelave in spodbujanju interakcije med različni turističnimi panogami.
Ključne besede: diplomske naloge, vinski turizem, slovenska Istra, vinski festivali, blagovne znamke, Slovenija, vinarstvo Zaro, udomačene sorte
Objavljeno v RUNG: 07.10.2021; Ogledov: 2295; Prenosov: 159
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem Primorskem : diplomsko deloUrban Makorič, 2021, diplomsko delo Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno v RUNG: 08.09.2021; Ogledov: 2567; Prenosov: 122
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
27. |
28. Priložnosti znanstvenic za akademsko kariero na Univerzi v Ljubljani med obema svetovnima vojnamaŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Po prevratu in ustanovitvi jugoslovanske države (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Sprejeti so bili strogi habilitacijski pogoji, tako so osrčje nastajajoče akademske skupnosti predstavljali profesorji s habilitacijami avstrijskih univerz. Od ustanovitve univerze je bil študij dovoljen vsem kandidatom z opravljeno maturo, še celo več: ljubljanska univerza je kot svojo prvo doktorantko promovirala Ano Mayer Kansky, sicer tudi asistentko kemijskega inštituta. Mayer Kansky ni uspelo pridobiti habilitacije, je pa to uspelo štirim drugim znanstvenicam. Referat obravnava sistemske omejitve in ovire za znanstvenice na poti do habilitacije na ljubljanski univerzi v obdobju med obema svetovnima vojnama. Odgovarja tudi na vprašanje, ali – oziroma v kakšnem obsegu – je druga svetovna vojna prelomnica pri uveljavljanju znanstvenic v slovenski akademski sferi.
Ključne besede: Branislava Sušnik, Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, "stekleni strop", samoupravljanje
Objavljeno v RUNG: 21.06.2021; Ogledov: 1881; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. |
30. |
