31. |
32. Knjiga kot podaljšek spomina in domišljije : pogovor o sodelovanju na kulturnem področju2021, druge monografije in druga zaključena dela Opis: V okviru dni LAC na pogovoru o sodelovanju na kulturnem področju predstavljamo založniški projekt sodelovanja, ki je pripeljal do izida antologije slovenskih mladinskih avtorjev v Paragvaju (Lo que susurraron las nubes) in paragvajskih v Sloveniji (Paragvajske pravljice). V kontekstu obeleževanja stote obletnice rojstva antropologinje Branislave Sušnik smo nekaj pozornosti namenili tudi projektom, povezanim z njo, pa tudi drugim kulturnim in projektom promocije slovenske literature, ki jih izvaja založba Malinc.
Sodelujejo:
moderatorka Irena Gril. Ministrstvo za zunanje zadeve, koordinatorica dni LAC,
Marija Uršula Geršak, Filozofska fakulteta UL,
dr. Maja Šabec, Filozofska fakulteta UL,
Javier Viveros, založba Rosalba (Paragvaj),
dr. Barbara Pregelj, založba Malinc (Slovenija),
Bogdan Batič, Predstavništvo EU v Paragvaju.
Ključne besede: slovenska književnost, paragvajska književnost, mladinska književnost, prevajanje, projekti, kulturno posredništvo
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 2296; Prenosov: 17
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Knjige na prtu2021, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Katere knjige so se danes znašle na prtu? Kaj jih povezuje?
Listali smo po Gorili na luni grške pisateljice Eleni Katsama, ki jo je prevedla Klarisa Jovanović, slikanici Telovadec Nikolaj prežene tolovaja (besedilo Klarisa Jovanović, ilustracije Štefan Turk) in knjigi Pravljica, pogrni se, ki jo je napisala Klarisa Jovaović, ilustriral pa Štefan Turk.
Prvi dve knjigi je izdala založba Malinc, tretjo pa Založništvo Tržaškega tiska. Z obema ustvarjalcema sta klepetali urednici na teh založbah, Barbara Pregelj in Alina Carli, ki je pogovor tudi moderirala.
Ključne besede: prevajanje, slovenska mladinska književnost, Malinc
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 1955; Prenosov: 11
Povezava na celotno besedilo |
34. Zofka Kveder : Slavic cultural and feminist icon of the early 20th centuryKatja Mihurko, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: Zofka Kveder, slovenska književnost, Martha Tausk, Zdenka Haskova, Avgust Cesarec, Elvira Dolinar, Zdenka Marković, Julka Chlapec-Đorđević, Minka Govekar, Vladimir Jelovšek, Josef Svetopluk Machar
Objavljeno v RUNG: 12.04.2021; Ogledov: 1995; Prenosov: 57
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. |
36. |
37. Pesniška samorefleksija v sodobni slovenski poeziji po drugi svetovni vojni : disertacijaMateja Eniko, 2021, doktorska disertacija Opis: Pesniška samorefleksija v poeziji predstavlja reflektiranje vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, znotraj pesniškega diskurza samega. Poezija se tako odziva na poetološka vprašanja vzporedno s teoretskim diskurzom. Koncept pesniške samorefleksije je sinonimen terminu metapoezija in glede na elemente literarne komunikacije vsebinsko obsega štiri temeljna tematska polja, ki v literarnih uresničitvah doživljajo razširitve in specifikacije. To so pesnik, pesniško delo oziroma pesniška umetnost, recepcija poezije in kontekst. V pesmih je pesniška samorefleksija pomembno prisotna vse od antike dalje, še posebej pomembna prvina pa postane v sodobni poeziji 20. stoletja. V teoretskem diskurzu v 20. stoletju so bila posebne pozornosti deležna vprašanja avtorja, njegove subjektivitete in avtonomije. Prelomni razmisleki so se v veliki meri dogajali glede na romantični koncept avtonomnega božansko navdahnjenega genija. Skladno s tem dejstvom se doktorska disertacija med osrednjimi tematskimi polji pesniške samorefleksije oziroma metapoezije osredotoči na vprašanje avtorja oziroma pesnika.
V disertaciji je najprej definiran koncept pesniške samorefleksije. Ob upoštevanju dosedanjih teoretskih študij prinaša premišljene zamejitve koncepta, oblik, strategij in funkcij pesniške samorefleksije. Sledi pregled oblikovanja koncepta avtorja s poudarkom na oblikovanju romantičnega pojma genija in prelomih, ki jih je bil ta deležen v 20. stoletju. Na teoretske opredelitve se nasloni interpretativna analiza sodobne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Opravljene so študije primerov uresničitve pesniške samorefleksije v poeziji osmih pesnic in pesnikov različnih pesniških generacij in literarnoestetskih usmeritev: Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Taje Kramberger, Barbare Korun in Primoža Čučnika.
Pesniška samorefleksija predstavlja pomemben element v sodobnem pesniškem diskurzu. Doktorska disertacija prikaže, na kakšne načine se pesniška samorefleksija uresničuje v poeziji sodobnih slovenskih pesnikov ter kakšne učinke sproža vzpostavljanje metapoetskega zavedanja. Analiza pesniške samorefleksije prispeva k teoretskim razmislekom o poeziji, hkrati pa kaže na specifično moč poezije za ubesedovanje in prikazovanje pesniških konceptov. Produktivna se izkaže za razmislek avtorske vloge: na eni strani pesnikove družbene vloge, na drugi strani pa preigravanje različnih ravni pesnika v odnosu do teksta.
Ključne besede: pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija, deziluzija, sodobna slovenska poezija, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik
Objavljeno v RUNG: 31.03.2021; Ogledov: 3456; Prenosov: 174
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na TržaškemKatarina Gomboc Čeh, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V šolskem letu 2018/2019 je bilo prvič razpisano mesto jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, jezikovne asistentke za slovenščino v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. V prvem delu utemeljuje vlogo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem, nato pa na podlagi orisa sociolingvistične situacije ponuja nastavke didaktičnih pristopov in možnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
Ključne besede: slovenščina, pouk slovenščine, manjšinsko šolstvo, slovenska šola v Italiji, učni jezik, jezikovni asistent, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUNG: 16.03.2021; Ogledov: 2201; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. |
40. |
