Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Sodobnost Cankarjevih pogledov na slovenstvo, družbene odnose in družbeni razvoj ter vzgojo
Zoran Božič, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: Cankar je v skladu s Shakespearovim rekom, da umetnik drži ogledalo družbi, postavil ogledalo slovenski družbi na začetku 20. stoletja. Po sto letih je Cankarjevo ogledalo še vedno aktualno, saj tudi današnja slovenska družba ni bistveno drugačna.
Ključne besede: Cankar, moderna, slovenska literatura, Kurent, Majsko veselje, Istrski osel, Nina, Martin Kačur, Na klancu
Objavljeno v RUNG: 13.12.2018; Ogledov: 3095; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

82.
Cankar - človek, narod in šolski sistem
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predavanje o življenju in delu Ivana Cankarja, o njegovem narodnem in državnem položaju in o njegovi obravnavi v šolskem sistemu.
Ključne besede: Ivan Cankar, srednja šola, berila, slovenska literatura, kanonizacija, didaktizacija, recepcija, strip, cenzura
Objavljeno v RUNG: 29.11.2018; Ogledov: 3885; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
Besedila Ivana Cankarja na šolski klopi
Zoran Božič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Tako kot v slovenskem kulturnem in narodnem življenju nasploh tudi v berilih besedni umetnik z Vrhnike zaseda položaj drugega kulturnega svetnika, takoj za Francetom Prešernom. Čeprav je zapustil Slovencem impozanten literarni opus, zajet v tridesetih knjigah zbranega dela, in je najpomembnejši slovenski pisatelj in še zlasti dramatik, Cankarjeve šolske objave tudi ob letošnji stoti obletnici zaostajajo za Prešernovimi. V prvih desetletjih dvajsetega stoletja so nekateri sestavljavci beril za šolsko rabo prezahtevna besedila krajšali, cenzurirali ali celo potvarjali (npr. Brinarjev poseg v konec črtice Mater je zatajil). Cankarjeva šolska besedila so še vedno presenetljivo aktualna, tako tista pozabljena (npr. črtice Majsko veselje, Istrski osel in Peter Klepec ter kratek roman Nina) kot tista, ki so še vedno prisotna v vseh učnih načrtih (npr. avtobiografski roman Na klancu). Vsekakor nam tematsko, žanrsko in slogovno izjemno pester Cankarjev opus ponuja mnogo možnosti za problemski pristop do leposlovnega besedila. Ob stoti obletnici se pojavljajo tudi nove priredbe (npr. stripovske izdaje cikla črtic Moje življenje, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica in drame Hlapci), ki nedvomno utrjujejo Cankarjev kanonski položaj, imajo pa tudi pomanjkljivosti in predvsem ne morejo nadomestiti poglobljenega branja izvirnika.
Ključne besede: Ivan Cankar, slovenska književnost, kulturni svetnik, srednješolska berila, kanonizacija, didaktika, cenzura, problemski pouk, aktualizacija, strip
Objavljeno v RUNG: 26.11.2018; Ogledov: 3777; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

84.
Janez Bleiweis, ustanovnik in predsednik Slovenske matice
Željko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Janez Bleiweis je odločilno prispeval k ustanovitvi Slovenske matice, vseslovenskega društva, ki je bilo ustanovljeno, da bi združilo čitalničarje in razgradilo začaran krog pri izdajanju znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v slovenskem jeziku. Društvo je bilo tesno vpeto v dogajanje v slovenskem narodnem taboru, zato sta politično združevanje in odkrito idejno-nazorsko cepljenje slovenskega narodnega tabora, ki je imelo tudi notranjo društveno dinamiko (spor o nakupu tiskarne), v letih 1871–1874 privedla do skorajšnjega propada Slovenske matice. Bleiweis je po krizi vnovič postal združevalna figura, po smrti političnega sopotnika Etbina Hernika Coste pa je prevzel funkcijo predsednika Slovenske matice in dosegel počasno obnavljanje društva v težavnih političnih razmerah. Bleiweisova glavna zasluga je organizacijska vloga pri ustanovitvi društva ter pri pridobivanju članov in pisateljev. Pobudi mariborskih čitalničarjev, ki so na začetku leta 1863 zbrali sredstva za društveni sklad, je dal potrebno javno podporo in poskrbel za promocijo rodoljubnega projekta. Sprva so mariborski čitalničarji sprejeli Bleiweisovo prvenstvo, po ustanovitvi pa so mu očitali, da želi društvu vsiliti »noviški slog«. V kritikah niso upoštevali, da je Bleiweisa vodila želja po vključevanju izobražencev, ki se jim je slovenščina še nekoliko zatikala, in postopnem vključevanju mlajših.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 22.11.2018; Ogledov: 3185; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

85.
Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Željko Oset, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, slovenska znanost, kulturna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 12.11.2018; Ogledov: 3510; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

86.
Besedila Ivana Cankarja na šolski klopi : Predavanje v okviru literarnih večerov v Coroninijevem dvorcu v Šempetru
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev Cankarjevega odnosa do šole, kanonskega položaja v primerjavi s Prešernom, pojavljanja njegovih besedil v srednješolskih berilih, cenzuriranja in upodobitev v stripu.
Ključne besede: slovenska literatura, Cankar, Prešeren, kanonizacija, didaktika, strip, cenzura, srednješolska berila, kulturni svetnik, Bevk, Jakob Šolar, Josip Brinar
Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 3477; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

87.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju
Željko Oset, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja. Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 3356; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

88.
Impresionistične pesmi Josipa Murna - Aleksandrova (učno gradivo)
Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična prezentacija štirih Murnovih pesmi.
Ključne besede: slovenska poezija, moderna, impresionizem, Nebo, nebo, Sneg, Ko dobrave se mrače, V parku, odtujenost, odprt prostor, harmonija, odnos človek - narava, bivanjska poezija, klasični verz, prosti verz
Objavljeno v RUNG: 17.10.2018; Ogledov: 3690; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (291,20 KB)

89.
Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer, akademika, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Željko Oset, 2018, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer sta postala člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti zaradi svojega izjemnega in kontinuiranega znanstvenega dela. V Akademiji sta opravljala različne naloge in funkcije. Pri Grafenauerju velja izpostaviti njegovo vlogo pri krepitvi sodelovanja SAZU z jugoslovanskimi akademijami znanosti in umetnosti in vodenju komisije za pravopis, pri Gestrinu pa njegovo vlogo pri statusnem preoblikovanju ZRC SAZU v javni raziskovalni zavod.
Ključne besede: Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pravopis, ZRC SAZU
Objavljeno v RUNG: 04.09.2018; Ogledov: 3381; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

90.
Pesniška samorefleksija v poeziji Primoža Čučnika
Mateja Eniko, 2018, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: Primož Čučnik, mlada slovenska poezija, samorefleksija, metapoezija, družbeni kontekst
Objavljeno v RUNG: 16.07.2018; Ogledov: 4237; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh