Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

71 - 80 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
71.
OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA
Petra Gerbec, 2019, master's thesis

Abstract: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Keywords: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Published in RUNG: 10.12.2019; Views: 4661; Downloads: 234
.pdf Full text (1,79 MB)

72.
STUDY OF ELECTRONIC STATES OF THIN METAL FILMS ON HEAVY METAL SURFACES : MASTER'S THESIS
Luka Novinec, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredoto£ili na pripravo in karakterizacijo heterogenih ve£plastnih tankih filmov sestavljenih iz kovin ter teºkih kovin. Za izdelavo vzorcev smo izbrali dve feromagnetni kovini, Fe in Gd, ter eno divalentno kovino iz redkih zemelj, Yb. Tanke filme smo nana²ali na kristalno povr²ino volframa W(110) ter molibdena Mo(110). V primeru Fe na povr²ini W(110) in Mo(110) ter Yb na pov²ini Mo(110) smo uspe²no dolo£ili pogoje, potrebne za nana²anje atomsko enakomernih filmov. S pomo £jo kotno odvisne fotoemisije smo preu£evali kvantna stanja v Fe in Yb filmih na Mo in W kristalih. Celotno eksperimentalno delo je potekalo na ºarkovnih linijah VUV-Photoemission in²tituta (ISM-CNR) ter BaDElPh pri sinhrotronu Elettra v Trstu.
Keywords: electronic states, thin metal films, heavy metal surfaces
Published in RUNG: 04.12.2019; Views: 3956; Downloads: 105
.pdf Full text (25,10 MB)

73.
Prisotnost biokontrolne aktivnosti pri kvasovkah, osamljenih iz vinogradniškega okolja
Urban Česnik, 2019, master's thesis

Abstract: Opravili smo dve hitri molekularni tehniki za identifikacijo enoloških kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradov z ekološko in intergrirano pridelavo grozdja. Najprej smo določili 15 Saccharomyces kvasovk s pomočjo analize multipleks PCR med zbranimi 131 izolati, nato smo s pomočjo ribotipizacije ITS določili približno 98 kvasovk do nivoja vrste, ki so bile potrjene tudi s sekvenciranjem regije ITS. Določili smo 16 vrst vinskih kvasovk: Hanseniaspora uvarum, H. valbyensis, H. opuntiae / H. uvarum, Lachancea thermotolerans, Candida tropicalis, Candida sp. / Starmerella sp., Metschnikowia pulcherrima, Pichia kudriavzevii, P. terricola, P. kluyveri, Wickerhamomyces anomalus, Kodamaea ohmeri, S. bacillaris, Saccharomyces cerevisiae, Saturnispora diversa in Torulaspora delbrueckii. Ugotovili smo, da so najdene kvasovke običajne naseljevalke grozdne mikroflore ter da je način pridelave grozdja vplival na pojavljanje določenih vrst v obravnavanih vinogradih. Nadalje smo testirali kvasovke na tvorbo sideroforov, tvorbo protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS), hidrolitično aktivnost in toleranco kvasovk na fungicide, kot so baker, iprodion, fluazinam ter kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Za kvalitativno detekcijo hidrolitične aktivnosti smo uporabili presejalne teste na osnovi trdnega gojišča z dodanim hitinom ali β-D-glukozidi kot substratom in ugotovili, da je veliko testiranih kvasovk sposobnih proizvajati litične encime, ki bi lahko bili odgovorni za razgradnjo celičnih sten fitopatogenih gliv in potencialno sposobni proizvajati HOS s hidrolizo grozdnih glikozidov zaradi prisotnosti β-glukozidaz. Prav tako smo opazili, da so te encimske aktivnosti običajno odvisne od seva. Na splošno so kvasovke tudi tolerantne na testirane fungicide. Ugotovili smo tudi, da je odpornost biofungicidnih kvasovk na fungicide koristna lastnost za razvoj biofungicidov v prihodnosti pri aplikacijah v strategijah z zmanjšanim vnosom pesticidov.
Keywords: Kvasovka, biološki nadzor, fitopatogen, Botrytis cinerea, vinogradništvo
Published in RUNG: 01.12.2019; Views: 4351; Downloads: 126
.pdf Full text (1,57 MB)

74.
UPORABA NARAVNIH SLEDIL ZA DOLOČANJE ZNAČILNOSTI KRAŠKIH IZVIROV NA OBROBJU PLANINSKEGA POLJA (JZ Slovenija)
Teja Melinc, 2019, master's thesis

Abstract: Izvir Malenščica je pomemben vir oskrbe s pitno vodo za približno 21.000 prebivalcev v občinah Postojna in Pivka. Poleg izvira Unice je eden od dveh večjih kraških izvirov na južnem robu Planinskega kraškega polja v jugozahodni Sloveniji. Oba izvira se polnita iz kompleksnega kraškega sistema, za katerega je značilna izmenjava med površinskim in podzemnim tokom. Pri določanju značilnosti kraških izvirov smo uporabili metodo sledenja z naravnimi sledili, ki vključuje merjenje naravnih lastnosti vode, kot so pretok, temperatura, električna prevodnost in kemijska sestava vode v različnih točkah znotraj kraškega vodonosnega sistema in pri tem merimo spreminjanje teh parametrov s časom ob različnih hidroloških pogojih. Za preučevanje in obdelavo teme magistrske naloge smo imeli štiri skupine podatkov, ki smo jih predhodno zbrali in ustrezno obdelali. Prva skupina je zajemala podatke merjenja specifične električne prevodnosti v 30-minutnih intervalih v obeh izvirih ter ponikalnicah Pivka in Rak v njunem prispevnem zaledju za obdobje od 15. 10. 2016 do 4. 1. 2017, ko so hidrološke razmere variirale od nizke do visoke vodne gladine in nato spet v bolj suho obdobje konec leta 2016. Druga skupina je zajemala podatke občasnih osnovnih kemijskih analiz ter analiz kovin za izvir Malenščica za daljše obdobje, in sicer od 17. 4. 2007 do 10. 10. 2017. Tretja skupina podatkov predstavlja rezultate analize kemijskih in mikrobioloških podatkov v obeh izvirih in obeh ponikalnicah med vodnim valom za obdobje od 7. 9. 2017 do 3. 10. 2017. Četrti sklop podatkov pa spet zajema za vse štiri lokacije rezultate, pridobljene v sklopu izdelave magistrske naloge, z izvedbo podrobnega vzorčenja in kemijsko analizo vzorcev v času vodnega vala za obdobje od 10. 5. 2019 do 15. 5. 2019. Primerjava različnih skupin podatkov za štiri vzorčevalna mesta (Malenščica, Unica, Rak in Pivka) je omogočila boljše razumevanje odnosov med različnimi deli zaledja in spreminjanja njihovih deležev pri napajanju obeh izvirov ob različnih hidroloških razmerah. Na osnovi določitve časovnih zamikov med vrhovi in doli krivulj specifične električne prevodnosti smo tudi ocenili navidezne hitrosti toka podzemne vode med ponikalnicami in izviri. Na podlagi primerjave sprememb fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov za različne padavinske in hidrološke razmere izvirov in vodnih tokov v njunem zaledju smo lahko sklepali o značilnostih pretakanja podzemne vode v obravnavanem kraškem vodonosniku.
Keywords: Naravna sledila, kras, Planinsko polje, vodni vir, fizikalni in kemijski parametri, mikrobiološki parametri.
Published in RUNG: 25.11.2019; Views: 4091; Downloads: 119
.pdf Full text (2,95 MB)

75.
Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji
Teotim Logar Zorn, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Upodobitev ženskega lika v modni fotografiji obravnava zgodovino razvoja modne fotografije in njenega načina upodobitve ženskega lika. Naloga je razdeljena na dva dela, ki iz različnih vidikov razlagata žensko vlogo v modni fotografiji. Prvi del se opira na izbrane modne fotografije in preko njih razlaga razvoj modne fotografije od njenega začetka do danes. Dotika se tudi družbene situacije posameznega obdobja, ki je ključna za razumevanje vsebine modne fotografije. Drugi del se posveča teoretični razlagi ključnih dejavnikov, ki tvorijo modno fotografijo in se dotika učinka modne fotografije na gledalca, vpliva feminizma na modno fotografijo, modernizacije družbe, teorije spola in razvoja idealne ženske podobe. Za temo raziskovanja sem se odločil zaradi želje po poglobljenem razumevanju vpliva fotografije na družbo in njene izpovedne vrednosti. Magistrsko delo se osredotoča na upodobitev ženskega lika tako, da se posveča predvsem interpretaciji fotografij, pristopa ter stila njihovih avtorjev in opredeljevanju razlike med realno in idealno žensko podobo. Po teoretičnem delu sledi opis praktičnega dela magistrske naloge, fotografske serije z naslovom Digitalizacija. Ta obravnava interpretacijo človeškega vstopanja v digitalni svet in prikazuje variacijo njegovega človeškega doživljanja. V zaključku bom pojasnil svoj vidik na razvoj modne fotografije in njen spremenjen vpliv na družbo ter opredelil razlike med resnično in upodobljeno žensko podobo.
Keywords: idealizacija, človeško telo, spol, ženstvenost, feminizem, seksizem, fetiš, pripovedna vrednost, modna fotografija, družbena kritika, analogno-digitalno, vizualna umetnost
Published in RUNG: 11.11.2019; Views: 4662; Downloads: 192
.pdf Full text (5,65 MB)
This document has many files! More...

76.
Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega cikla
Merisa Kapić, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe. 
Keywords: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Published in RUNG: 30.10.2019; Views: 4364; Downloads: 86
.pdf Full text (1,19 MB)

77.
Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko delo
Marjana Tinta, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Keywords: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Published in RUNG: 23.10.2019; Views: 3737; Downloads: 190
.pdf Full text (1,15 MB)

78.
Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfere
Anja Petra Bencek, 2019, master's thesis

Abstract: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Keywords: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Published in RUNG: 14.10.2019; Views: 4262; Downloads: 142
.pdf Full text (4,92 MB)

79.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Keywords: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Published in RUNG: 14.10.2019; Views: 3882; Downloads: 138
.pdf Full text (285,27 KB)

80.
Vplivi transcendentalizma in filozofije Ralpha Walda Emersona v poeziji Miriam Drev
mateja belina, 2019, master's thesis

Abstract: V slovensko poezijo je Emersonove ideje o iskanju človekovega mesta v svetu prenesla pesnica in pisateljica Miriam Drev. Njen pesniški subjekt ljubi premike in postanke v življenju, zaznava in izkuša realno, neolepšano podobo življenja in opaža, da je narava tista, ki deluje očiščevalno in posamezniku omogoča, da se vedno znova vrača k svoji zavesti. Drev v pesmih skozi podobe sanj in realnosti izrisuje večplastno sliko življenja, ki ga je, pravi, kljub bolečinam, vredno živeti.
Keywords: Emerson, narava, transcendentalizem, slovenska poezija, Miriam Drev
Published in RUNG: 14.10.2019; Views: 3735; Downloads: 130
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top