1641. |
1642. Dela Simone Semenič še me dej, Jaz, žrtev in drugič med monodramo in performansomIvana Zajc, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Prispevek obravnava tri monološka dela avtorice z avtobiografskimi prvinami: Jaz, žrtev (2007) in drugič (2014),
ki sta podnaslovljeni kot »avtobiografski besedni solo«, in
še me dej (2009), ki je podnaslovljen kot »avtobiografska
igra«. Avtorica prispevka bo osvetlila omenjena dela Simone Semenič z vidika teorije monologa oziroma dialoga. Dotaknila se bo elementov monodrame, ki se pojavljajo v drugih delih Simone Semenič z več dramskimi liki. Pomembna
lastnost obravnavanih del je tudi avtobiografskost, na katero nakazujejo že njihovi podnaslovi. Referat bo izpostavil
metadramatske prvine izbranih besedil Simone Semenič
in njihov vpliv na stopnjo distance. Avtorica prispevka bo
ugotovitve utemeljila tudi empirično, predstavila bo izsledke računalniške analize celotnega korpusa besedil Simone
Semenič v programu R Studio, ki kažejo na metadramatske
in avtobiografske prvine določenih tekstov.
Ključne besede: Simona Semenič, dramatika, monodrama, performans, računalniška stilometrija
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1623; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
1643. |
1644. Postmodernistično v drami Milene Marković Barčica za punčke (Brod za lutke)Ivana Zajc, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Z analizo soobstoja več tipov besedil v drami Milene Marković Barčica za punčke zavrnemo oznako drame kot postmodernistične. Pravljice v obravnavani drami namreč ne delujejo fragmentirajoče, ampak obstajajo analogije med vsemi uporabljenimi pravljicami v smislu zgodb o junakovem iskanju. Pravljice sodelujejo z drugimi tipi besedil v drami, dialogi v slengu in pesmimi, s katerimi podpirajo učinek kot da in strukturirajo dramsko fabulo, zato sopostavitev različnih tipov besedil ni znamenje postmodernističnosti drame.
Ključne besede: srbska književnost, srbska dramatika, postmodernizem, odprta drama, pravljica
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1555; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
1645. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič : vidik računalniške stilometrijeIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku obravnavamo osrednji opus dramatičarke Simone Semenič z metodo računalniške stilometrije. Ugotavljamo, da je heterogen, razvrsti se v tri skupine besedil. Najizraziteje se dela razdelijo glede na to, ali so monološka, ali vsebujejo tradicionalno obliko dialogov, ali pa gre za kombinacijo dialogov z monologi, ki so najočitnejši v daljših didaskalijah. Iz opusa avtorice slogovno izstopa skupina monodramskih besedil Jaz, žrtev , še me dej in drugič , pa tudi delo gostija , ki ga stilometrična analiza uvrsti k tem besedilom. Ukvarjamo se z monodramskimi oziroma avtobiografskimi elementi, po katerih ta besedila izstopajo iz dosedanjega dramskega opusa Simone Semenič. Raziskava besedišča dram potrjuje dosedanje teoretične ugotovitve, da imajo dela še me dej , drugič in gostija v opusu avtorice največ elementov metadrame, ki izhajajo iz pripovedi osrednjega lika. To ne drži za delo Jaz, žrtev , ki v obravnavanem opusu izstopa zaradi nanašanja subjektke na samo sebe.
Ključne besede: slovenske drame, monodrame, stilometrija, avtobiografskost, literarne študije
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1562; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
1646. Posebnosti didaskalij v Grumovi drami Dogodek v mestu GogiIvana Zajc, 2019, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku problematiziram binarne opredelitve didaskalij, ki te delijo le na tradicionalne in subverzivne. V besedilu Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi (1930) didaskalije ohranjajo nekatere tradicionalne poteze oz. ne vsebujejo skrajnih subverzij, ampak le določene manjše odmike od tradicionalnih didaskalij. Med temi sta zmanjšana vloga didaskalij kot navodil za uprizoritev in poudarjena estetska funkcija. Nekateri tipi subverzij konvencij didaskalij v Dogodku v mestu Gogi oblikujejo vtis antropomorfne subjektivne zavesti, ki interpretira dogajanje v dialogih. Subjektivni pogled na dramsko dogajanje v didaskalijah je ključen za interpretacijo celotnega teksta.
Ključne besede: Dogodek v mestu Gogi, dramatika, didaskalije, naratologija drame, utelešenost
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1794; Prenosov: 81
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
1647. |
1648. |
1649. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvirIvana Zajc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavi implicitne dejavnike, ki vplivajo na podobo literarne zmožnosti v določeni skupnosti in sintetizira njene temeljne sestavine. Evropski literarni okvir (2012) opisuje razvoj te zmožnosti v sekundarnem izobraževanju in za posamezno razvojno stopnjo predlaga književna besedila. V članku preverim, katere sestavine literarne zmožnosti ta okvir vključi oz. kako jih razume. Ugotavljam tudi, na katerih področjih okvir ustreza oz. odstopa od sistemske literarnodidaktične paradigme, ki določa pouk književnosti na slovenskih gimnazijah in razvija kultiviranega bralca.
Ključne besede: književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1671; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
1650. Sodobne slovenske dramatičarke : tematsko-formalne novosti in primera sodobnih dramskih besedil za osnovno in srednjo šoloIvana Zajc, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V slovenski literarni zgodovini je dramatičark malo, a močno zaznamujejo dramsko produkcijo po letu 2000. V prispevku izpostavimo nekatera dela, ki kažejo motivno-tematske novosti in se povezujejo z (ženskim) spolom oziroma ženskimi liki: temo samomora, (nadomestnega) materinstva, bolezni, vloge žensk v skupnosti in pričakovanja družbe do žensk, odraščanja mladostnic, življenje homoseksualnih oseb ter ženske erotike. Razmišljanje sklenemo s predlogoma dramskih besedil avtoric Simone Semenič Pepelka in Varje Hrvatin Kako sem postal lisičje krzno, ki vključujeta pravljične motive ter sta glede na teorije razvoja literarnega branja primerni izhodišči za branje, pogovor in različne tipe uprizarjanja v osnovnošolskem oziroma srednješolskem obdobju.
Ključne besede: slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1506; Prenosov: 40
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
